"Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu Golobu z začetka meseca, ki ga je objavil portal 24ur, zapisal Rutte.

Ob tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj.

Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno.

"Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je dodal Rutte.

Po mnenju Rutteja bi Slovenija morala zagotoviti potrebna finančna sredstva za okrepitev obrambnih izdatkov. Želi si, da bi to vprašanje obravnavali še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari.

Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo.

Iz kabineta predsednika vlade so za 24ur potrdili, da je Golob prejel pismo generalnega sekretarja Nata. Ob tem so zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP".

Prav tako so poudarili, da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj". Dodali so, da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva".