Podnebje kot osrednja grožnja

"Podnebje je največja grožnja človeštvu. Drvimo proti katastrofi,« opozarja Juri. Po njegovem mnenju se tej temi v soočenjih namenja premalo pozornosti, čeprav neposredno vpliva na kakovost življenja državljanov in prihodnost Evrope.

Posebej problematičen se mu zdi umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in širše zmanjševanje zavez v boju proti podnebnim spremembam.

"ZDA so druge največje povzročiteljice emisij ogljikovega dioksida. Če izstopijo iz globalnih zavez, je boj proti podnebnim spremembam že vnaprej izgubljen. To bi morala biti osrednja tema vsake kampanje," poudarja.

Kot pravi, imata podnebno vprašanje jasno in sistematično opredeljeno le stranki Vesna in Levica, ki tudi nastopata s skupno listo, medtem ko druge politične opcije tej tematiki ne namenjajo dovolj teže. "Gre za vprašanje, ki presega ideološke delitve. Gre za preživetje," poudarja.

Mir in dvojna merila Zahoda

Druga tema, ki jo pogreša, je razprava o miru in zunanji politiki. Juri meni, da bi morale biti razprave bolj odločne glede vojne v Ukrajini in dogajanja na Bližnjem vzhodu.

"Obsoja se Rusijo, ne pa Izraela. Nihče na Zahodu ne naslavlja in ne obsodi načrtov, recimo Trumpove administracije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Vsi pa so obsodili Rusijo," pravi. Po njegovem mnenju bi morali evropski politiki dosledneje zagovarjati enaka merila do vseh držav.

"Konflikt v Ukrajini je zakorakal že v peto leto. Ta vojna se je začela izvana, s širitvijo Nata in ukinitvijo etičnih pravic Rusov v Donbasu leta 2014. Odziv EU in Nata je že ob začetku ruske agresije takoj zatrl vsakršno razpravo o drugih vzrokih in odgovornosti,  zapovedana je bila ena sama resnica: Rusija je agresor, Rusija mora plačati. Sankcije in oboroževanje so sledile, a mir ni bil dosežen."

Juri opozarja, da je mogoče doseči drugačen izhod: "Trump je na Aljaski praktično dogovoril sporazum s Putinom, ki lahko končal konflikt. A evropske sile in ukrajinska politika tega ne dovoljujejo. Zadnji vlak za reševanje Ukrajine, tako da bi ostala cela, je bil sporazum iz Carigrada marca 2022, ki ga Zelenski nato pod pritiskom tedanjega britanskega premierja Johnsona ni želel podpisati. Rusija bi se po tem sporazumu umaknila z osvojenih ozemelj, za Doneck in Lugansk pa bi bil uzakonjen poseben status, tako kot po sporazumih iz Minska 2014/2015, a so zamudili priložnost."

"Danes, če se hoče dokopati do miru, se mora Ukrajina odreči Donbasu – že pred 2 leti je papež Frančišek pozival Zelenskega k 'beli zastavi' –, ker ga Putin ne bo vrnil. Žrtvoval je 200 do 300 tisoč vojakov in ni pričakovati, da bi se mu odpovedal. Ukrajina mora odmisliti Nato, Evropa pa to, da bi Ukrajini nudila varnost s koalicijo voljnih."

"Naj Evropa raje predlaga, da ta varnostna jamstva zagotovijo Združeni narodi s silami iz držav članic, ki se nikoli niso opredelile do tega konflikta, ki so ostale nevtralne. A žal takega premisleka ni zaznati. Nadaljuje se s politiko sankcij in z nadaljnjim oboroževanjem Ukrajine v zmotnem prepričanju, da se Rusijo lahko porazi," pojasni Juri.

Poziv k nevtralni drži

Jurij poudarja, da sam že od začetka vojne zagovarja nevtralno držo Slovenije. Kot pravi, koordinira skupino približno 50 intelektualcev, ki so vlado večkrat pozvali k politiki nevtralnosti in dialoga tako s Kijevom kot tudi z Moskvo.

"Če se dialog vodi s Kijevom, se mora tudi z Moskvo. Sankcije niso dosegle cilja, so pa prizadele nas - energetsko in gospodarsko," ocenjuje.

Podobno kritičen je do odziva Zahoda pri konfliktu v Palestini. "Napad Izraela na Gazo je po uradnih podatkih OZN zahteval 67 tisoč civilnih žrtev, predvsem žensk in otrok. Golobova vlada je genocid prepoznala, Palestino priznala, naslovila in sprožila humanitarno pomoč Palestincem ter sankcije proti Izraelu, medtem ko SDS tega ne priznava. Razlika v pristopu do teh kriz je jasna," pojasnjuje.

"Tu je vlada ubrala bolj načelno držo," priznava, a hkrati dodaja, da bi lahko bila še odločnejša, zlasti pri obsodbi ameriških potez, ki po njegovem mnenju spodkopavajo sistem OZN. Posebej kritičen je do tišine ob nekaterih ravnanjih administracije Donalda Trumpa; od sankcij proti Kubi do pritiska na Iran in umika ZDA iz mednarodnih zavez.

"Če smo načelni, moramo biti dosledni. Ne moremo enih sankcionirati, drugih pa ne," poudarja.

Kritičen je tudi do stigmatizacije drugačnih pogledov, ki jih nekateri označujejo kot širjenje tuje propagande: "Resne kontraargumentacije skoraj ni bilo. Namesto dialoga smo dobili etikete."

Ob tem dodaja, da v dosedanjih soočenjih ne vidi veliko zanimanja za odpiranje teh vprašanj. "Bomo videli v nadaljevanju kampanje, a za zdaj teh tem skoraj ni slišati," pojasnjuje.