Kot ugotavlja Lan Wudler iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), italijanska delovna sodišča na tem področju že vzpostavljajo sodno prakso.

Delodajalec tako lahko po mnenju več italijanskih sodišč zaposleno osebo, ki je zavrnila cepivo zoper covid-19, ali če so cepiva, ki jih je zavrnila, bistvena zahteva za opravljanje poklica, suspendira na podlagi presoje pristojnega zdravnika o njeni začasni nezmožnosti za delo.

Med konkretnimi primeri Wudler v publikaciji ZDS izpostavlja marčno odločitev delovnega sodišča v Bellunu, da zavrne pritožbo nekaj članov pomožnega zdravstvenega osebja v domu za starostnike, ki so zavrnili cepljenje proti covidu-19 in jih je delodajalec zato poslal na prisilni plačani dopust. Sodnik je v tej zadevi izpostavil, da mora delodajalec poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih ter gostov in obiskovalcev. Odločitev delodajalca, ki medicinskim sestram ni mogel dodeliti druge naloge, je ocenil kot zakonito.

Prav tako je delovno sodišče v Modeni zavrnilo pritožbo dveh fizioterapevtov, ki ju je delodajalec, dokler se ne bosta cepila, suspendiral brez nadaljnjega izplačila plače. Naslonilo se je namreč na uredbo, ki cepljenje določa kot bistveno zahtevo za opravljanje poklica. "Delodajalec lahko zaposleno osebo suspendira, ker je njeno opravljanje dela tudi morebitni vir škode in odgovornosti zanj," je povzel Wudler.

Potem ko je zdravnik navedel, da je delavka zaradi zavrnitve cepljenja nezmožna za stik z drugimi ljudmi, zaradi česar ji je delodajalec začasno prepovedal opravljanje dela, je njen suspenz brez nadaljnjega izplačila plač potrdilo tudi delovno sodišče v Rimu.

Podobno sta ob suspenzih odločili delovni sodišči v Bergamu in Ivrei, je pojasnil predstavnik ZDS. Delovno sodišče v Ivrei je denimo poudarilo, da svoboščine zaposlene osebe niso kršene, ker interes skupnosti prevlada nad interesom posameznika.

"Predvsem pa ima posamezni delavec še vedno možnost, da zavrne cepljenje, s povezanimi posledicami za opravljanje dela, v primeru zavrnitve pa ga mora delodajalec v skladu z italijansko zakonodajo prerazporediti na delovno mesto brez tveganja, če je na voljo. Gre torej za vprašanje pravičnega ravnovesja med različnimi zadevnimi pravicami in interesi," je pojasnil Wudler.

Te odločitve sodišč po njegovih besedah predstavljajo zelo pomembne mejnike v zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu, ki potrjujejo, da zdravje zaposlenih ne more biti ogroženo z nadaljnjo zaposlitvijo delavca, ki se ni želel cepiti.

Wudler je navedel še primer z delovnega sodišča v Trentu, ki je odločilo, da je zakonito odpustiti zaposleno osebo, ki večkrat zavrne uporabo zaščitne maske na delovnem mestu. Sodišče je namreč ocenilo, da je prekinitev delovnega razmerja, če je zaposlena oseba pred splošni javni interes postavila svoje prepričanje, ki ga znanstvena skupnost ne podpira oz. ga celo zavrača, saj predpisuje uporabo maske na delovnem mestu, upravičena.

Šlo je sicer za vzgojiteljico v vrtcu, ki je svoje ravnanje utemeljila kot ugovor vesti, poudarila pa je še domnevne težave z dihanjem, ki pa jih ni podprla z zdravniškim potrdilom. Wudler odločitev sodišč, ki so pritrdila zaposlenim, ni navedel.

Primorski dnevnik ob tem poroča, da imajo zaradi neupravičene odsotnosti zaposlenih, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, največ težav v javnem prometu in zdravstvu. Pri tržaškem javnem prevozniku Trieste Trasporti kar četrtina voznikov ne hodi v službo. Veliko suspendiranih naj bi bilo tudi med zdravstvenimi delavci, vendar številke niso znane.