Zanimivo je, da tovrstni pojavi niso omejeni le na prejemnike srca, čeprav so pri teh bolnikih najpogosteje dokumentirani. Zabeleženi so primeri, ko so bolniki, ki so prejeli pljuča, ledvica ali druge organe, prav tako opazili nenavadne spremembe v svojih navadah in preferencah. Nekateri opažajo, da so te spremembe neverjetno podobne značilnostim in vedenju njihovih darovalcev, kar je sprožilo razprave med strokovnjaki.

Eden od dokumentiranih primerov, ki ga navaja Daily Mail, opisuje devetletnega dečka, ki je po presaditvi srca triletne deklice razvil intenziven strah pred vodo, čeprav ni vedel, da se je deklica utopila v bazenu. Drug primer vključuje univerzitetnega profesorja, ki je po prejemu srca policista, ustreljenega v obraz, začel doživljati nenavadne bliske svetlobe pred očmi in občutek vročine na obrazu. Takšni pojavi, ki jih bolniki pogosto ne morejo razložiti, so v medicinski skupnosti sprožili številna vprašanja.

Raziskave nakazujejo, da so srce in možgani tesno povezani, saj srce vsebuje posebne nevrone, podobne tistim v možganih, in komunicira z njimi preko dvosmerne poti. V študiji iz leta 2024 so raziskovalci ugotovili, da lahko transplantacija srca vključuje prenos določenih lastnosti darovalca, kar izpodbija tradicionalna prepričanja o vlogi možganov pri spominu in identiteti. Poleg tega so predlagali, da je morda srčna nevronska mreža tista, ki oblikuje osebnost in shranjuje določene informacije. Eden od mehanizmov, ki bi lahko pojasnil te spremembe, je teorija o celičnem spominu. Po tej teoriji celice organa hranijo informacije, ki se lahko prenesejo na prejemnika. Čeprav ta teorija še ni znanstveno potrjena, raziskovalci menijo, da bi lahko transplantacija vplivala na izražanje genov v telesu prejemnika, kar bi povzročilo spremembe v vedenju in preferencah.

Poleg bioloških dejavnikov strokovnjaki poudarjajo tudi psihološki vpliv presaditve organov. Presaditev je pogosto povezana z intenzivno čustveno izkušnjo, ki lahko pri bolnikih povzroči spremembe v dojemanju samega sebe in njihovega okolja. Imunosupresivna zdravila, ki jih morajo jemati, lahko vplivajo na apetit, energijo in vedenje, kar bi lahko pojasnilo nekatere spremembe. Poleg tega sama izkušnja transplantacije – pogosto povezana z reševanjem življenja – pri bolnikih sproži spremembe v pogledu na življenje in odnose. Nekateri strokovnjaki menijo, da gre za psihološko reakcijo na travmatično izkušnjo in nov začetek, ki ga prinaša presaditev.

Ena od znanih zgodb vključuje žensko, ki je po prejemu srca razvila nenavadno željo po hitri hrani, še posebej po piščančjih kroketih, čeprav jih prej ni nikoli jedla. Kasneje so v jakni darovalca našli kroketke. Drug primer opisuje prejemnico srca vegetarijanca, ki je po operaciji razvila močan odpor do mesa. Bolniki poročajo tudi o bolj kompleksnih spremembah, kot so spremembe spolne usmerjenosti ali preferenc pri glasbi in hobijih.