Pomembno je razumeti, da prehranskih dodatkov ne preverjajo tako strogo kot zdravila, saj zanje ameriška Agencija za hrano in zdravila ne izvaja enakih varnostnih pregledov. Zaradi tega lahko proizvajalci učinke dodatkov zlahka pretiravajo. Strokovnjaki priporočajo izbiro izdelkov z neodvisnimi certifikati, kot sta NSF ali USP, saj ti zagotavljajo osnovno varnost in čistost. Kljub temu pa v večini primerov raznolika in uravnotežena prehrana povsem zadostuje in dodatkov sploh ne potrebujemo.
Ašvaganda
Ašvaganda je rastlinski dodatek, ki ga mnogi uporabljajo za zmanjšanje stresa, tesnobe in izboljšanje spanja. Nekatere raziskave kažejo, da lahko res pomaga pri sprostitvi in boljšem spancu. Kljub temu pa ni primerna za vsakogar. Ker lahko spodbudi delovanje imunskega sistema, je ne priporočajo ljudem z avtoimunskimi boleznimi, kjer imunske celice napadajo lastno telo. Odsvetuje se tudi v nosečnosti, med dojenjem in pred operacijami, saj lahko vpliva na hormone in odziv telesa na posege.
Kalcij
Kalcij je važen za močne kosti in zobe, a ga s prehrano pogosto ni dovolj, zlasti pri ženskah po menopavzi. Po menopavzi se gostota kosti hitreje zmanjšuje, zato dodatni kalcij pomaga pri preprečevanju osteoporoze in zmanjšanju tveganja za zlome. Čeprav je kalcij prisoten v mlečnih izdelkih, tofuju in nekateri zelenjavi, ga mnoge ženske s hrano ne zaužijejo dovolj, zato so dodatki lahko koristni.
Kolagen
Kolagen je beljakovina, ki gradi kožo, sklepe, kosti in vezivna tkiva. S staranjem ga telo proizvaja manj, zato se pojavi več gub in težave s sklepi. Dodatki kolagena so zelo priljubljeni, vendar so njihovi učinki pogosto nejasni. Večina pripravkov vsebuje tudi vitamin C, ki je nujen za tvorbo kolagena, zato je težko ugotoviti, ali koristi izvirajo iz kolagena ali iz vitamina C. Strokovnjaki zato svetujejo, da za boljšo kožo in podporo kolagenu raje posežemo po živilih bogatih z vitaminom C, kot so paprika, citrusi, brokoli, jagodičevje in temno listnata zelenjava.
Ribje olje
Ribje olje je odličen vir omega-3 maščobnih kislin, ki so nujne za zdravje srca in možganov. Priporočljivo je predvsem za ljudi, ki ne jedo rib, saj lahko pomaga znižati trigliceride in podpira delovanje srčno-žilnega sistema. Vendar pa lahko pri nekaterih osebah rahlo zviša slab holesterol (LDL), zato morajo tisti, ki imajo že povišane vrednosti, redno spremljati rezultate krvnih preiskav.
Zeleni praški
Zeleni praški so priljubljeni kot "hitro nadomestilo" za zelenjavo, vendar je njihova kakovost zelo odvisna od proizvajalca. Pogosto so dragi, sestavine pa se od izdelka do izdelka močno razlikujejo, zato je težko vedeti, koliko hranil dejansko vsebujejo. Ne škodijo, a strokovnjaki poudarjajo, da je vedno boljša izbira prava zelenjava, ki vsebuje vlaknine in vitamine v naravni obliki.
Železo
Dodajanje železa je nujno predvsem za nosečnice, majhne otroke, ženske z močnimi menstruacijami ter osebe s potrjeno slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa. Dodatek ni potreben za vsakogar, temveč le za tiste, ki imajo dejansko pomanjkanje. Raziskave kažejo, da se železo najbolje absorbira, če ga jemljemo vsak drugi dan, saj se tako telo lažje prilagodi in zmanjša možnost prebavnih težav.
Magnezij
Magnezij je pomemben mineral, ki sodeluje pri delovanju mišic, živčevja in presnove, vendar ga veliko ljudi ne zaužije dovolj. Koristen je pri migrenah, krčih in urejanju prebave, lahko pa pomaga tudi pri boljšem spancu. Pri večjih odmerkih deluje odvajalno, zato je treba biti previden, zlasti pri oblikah magnezija, ki hitreje vplivajo na prebavila.
Multivitamini
Multivitamini so med najbolj priljubljenimi dodatki, a za večino ljudi niso potrebni, če jedo raznoliko in uravnoteženo. Študije ne dokazujejo, da podaljšujejo življenje ali izboljšujejo splošno zdravje pri ljudeh, ki nimajo pomanjkanj vitaminov. Strokovnjaki poudarjajo, da je najbolje, da prehranske vitamine dobimo iz hrane, dodatki pa so smiselni le ob zdravstvenih razlogih.
Prebiotiki
Prebiotiki so vrste vlaknin, ki predstavljajo hrano za koristne črevesne bakterije. Pomagajo ohranjati zdrav mikrobiom, zmanjšujejo vnetja, izboljšujejo prebavo in lahko celo zmanjšajo tveganje za nekatere bolezni. Ker imajo jasne koristi za črevesje in splošno počutje, so med dodatki zelo priporočljivi, še posebej za tiste, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin.
Probiotiki
Probiotiki lahko koristijo prebavi, vendar njihov učinek močno zavisi od točnega seva bakterij, ki ga vsebujejo. Vsak sev deluje drugače, zato naključna izbira pogosto ne prinese rezultatov. Najbolje je probiotik izbrati po priporočilu dietetika ali ga uporabljati po antibiotikih, ko je treba ponovno vzpostaviti črevesno ravnovesje.
Beljakovinski praški
Beljakovinski praški so priročni za vse, ki težko zaužijejo dovolj beljakovin, na primer starejše, športnike ali ljudi z večjimi potrebami po beljakovinah. So enostaven način za povečanje vnosa, vendar je pomembno preveriti sestavine in se izogibati umetnim sladilom, kot je eritritol, ki lahko povzroča prebavne težave in vpliva na srce.
Psilij (vlaknine)
Psilij je oblika topnih vlaknin, ki odlično podpira urejeno prebavo in pomaga vzdrževati zdrav črevesni mikrobiom. Redna uporaba lahko zmanjša zaprtje in izboljša gibanje črevesja. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da bi morali večino vlaknin zaužiti z naravnimi živili, kot so sadje, zelenjava, stročnice in polnozrnata žita.
Vitamin B12
Vitamin B12 je bistven za delovanje živčnega sistema in tvorbo rdečih krvnih celic. Pomanjkanje lahko vodi v utrujenost, slabokrvnost in težave s koncentracijo. Dodajanje je priporočljivo za starejše, ki vitamin B12 slabše vsrkavajo, pa tudi za vegane in vegetarijance, saj ga v rastlinski hrani skoraj ni. Prav tako ga potrebujejo ljudje, ki jemljejo določena zdravila ali imajo prebavne motnje, zaradi katerih telo težje absorbira hranila.
Vitamin D
Vitamin D je pomemben za absorpcijo kalcija, močne kosti in dobro delovanje imunskega sistema, vpliva pa lahko tudi na razpoloženje. Ker se tvori v koži pod vplivom sonca, ga veliko ljudi – zlasti v hladnejših mesecih – ne dobi dovolj. Dodajanje je priporočljivo za starejše, ljudi, ki se malo izpostavljajo soncu, nosečnice ter osebe s povečanim tveganjem za pomanjkanje, piše na spletni strani uchealth.org.
