Več kot 80 izstrelitvenih položajev

Kitajska je na odročnem severozahodu države, v bližini jedrskega silosnega polja Hami, zgradila več kot 80 izstrelitvenih ploščadi in tri velike objekte osmerokotne oblike.

Po satelitskih posnetkih bi lahko te ploščadi uporabljali za mobilne raketne izstreljevalnike in sisteme zračne obrambe. Analitiki, ki so posnetke pregledali za Reuters, na območju prepoznavajo tudi objekte, ki bi lahko služili elektronskemu bojevanju, satelitskim komunikacijam in poveljniškim operacijam.

Gre za gradnjo, o kateri doslej še ni bilo poročano. Njen obseg kaže, da Kitajska močno širi utrjeno infrastrukturo za zaščito in uporabo svojih kopenskih jedrskih sil. Mreža naj bi Pekingu pomagala zagotoviti t. i. sposobnost drugega udara – torej možnost povračilnega napada tudi po morebitnem prvem napadu nasprotnika – ob vse večjem jedrskem tekmovanju z ZDA in napetostih glede Tajvana.

Krepitev jedrskega odvračanja

Obseg gradnje je presenetil tudi varnostne strokovnjake. Alexander Neill, pridruženi sodelavec raziskovalnega centra Pacific Forum na Havajih, opozarja, da se nova infrastruktura razteza čez tisoče kvadratnih kilometrov puščave zunaj območij s silosi.

Po njegovih ocenah bi lahko šlo za pomembno okrepitev in širitev kitajskih strateških jedrskih zmogljivosti, namenjenih odvračanju morebitnega napada.

????????China is building launch pads near its nuclear missile silos

????China’s nuclear missiles can already reach any city in the United States. Now, satellite images reviewed by Reuters show Beijing is building a sprawling web of launch pads, bunkers and communications nodes near the… pic.twitter.com/T8I2oJZh8z

— War Flash (@WarFlash_2630) May 30, 2026

Za Kitajsko je zaščita jedrskih silosov ključnega pomena, saj temelji njena jedrska strategija na sposobnosti povračilnega udara po morebitnem prvem napadu nasprotnika. Čeprav lahko kitajska vojska jedrsko orožje izstreli tudi s podmornic in letal, silosna polja v pokrajinah Xinjiang in Gansu ostajajo osrednji del kitajskih jedrskih sil.

Širitev kitajskih jedrskih zmogljivosti velja za enega najpomembnejših delov vojaške modernizacije pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga. Nekateri tuji diplomati Peking kritizirajo zaradi pomanjkanja preglednosti, medtem ko ZDA doslej niso uspele vzpostaviti učinkovitega dialoga s kitajskim vodstvom o razvoju jedrskih zmogljivosti in njihovem namenu.

Uradna kitajska jedrska doktrina še vedno temelji na politiki "neprve uporabe", kar pomeni, da Kitajska ne bi prva uporabila jedrskega orožja. Kljub temu nekateri zahodni diplomati in analitiki opozarjajo, da bi lahko Peking jedrske zmogljivosti uporabil kot sredstvo pritiska za odvračanje tujega vmešavanja v morebiten spor glede Tajvana.

Xi Jinping je ta mesec ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bi lahko neustrezno reševanje nesoglasij glede Tajvana obe državi pripeljalo na "nevarno mesto". Kitajska Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko tajvanske oblasti takšne zahteve zavračajo.

Na vprašanja o jedrskem programu in ugotovitvah satelitskih posnetkov kitajsko obrambno ministrstvo ni odgovorilo. Tudi ameriški Pentagon se ni opredelil in je sporočil, da obveščevalnih vprašanj ne komentira.

Osmerokotni kompleksi v središču omrežja

Jedro nove vojaške infrastrukture predstavljata dva velika osmerokotna kompleksa v vzhodnem delu pokrajine Xinjiang, zgrajena v zadnjih šestih letih. Oba se nahajata jugozahodno od silosnega polja Hami, eden približno 140 kilometrov, drugi pa okoli 230 kilometrov stran.

Satelitski posnetki razkrivajo, da kompleksi vključujejo nastanitvene objekte za vojaško osebje ter prostore za velika vojaška vozila.

Severni osmerokotni kompleks je zgrajen v več koncentričnih obročih. V središču stoji glavna stavba, okoli nje so objekti za osebje, zunanji obroč pa naj bi bil namenjen shranjevanju vojaških vozil, vključno z mobilnimi izstreljevalniki. Na obrobju so vidne še dodatne stavbe neznanega namena, začasne strukture in več deset vojaških vozil.

Komplekse dopolnjujejo oklepljeni bunkerji, utrjena skladišča orožja, letališča in železniški terminali, ki jih povezujejo s silosnim poljem Hami.

Po satelitskih posnetkih so aprila in maja letos v okolici severnega kompleksa potekale vojaške vaje z velikimi vozili. Vidni so tudi veliki šotori ter, po ocenah analitikov, kamuflirani izstrelitveni položaji, izkopani v puščavo, pri nekaterih pa naj bi bili nameščeni tudi sistemi zračne obrambe.

Reuters prvič razkriva obseg omrežja

Čeprav je bil obstoj osmerokotnih objektov znan že prej, Reuters zdaj prvič razkriva obseg mreže izstrelitvenih položajev, povezanih s temi kompleksi, ter podrobnosti o nedavnih vojaških dejavnostih na območju. Po ocenah analitikov bi lahko infrastruktura podpirala mobilne raketne izstreljevalnike in operacije elektronskega bojevanja.

Pet varnostnih strokovnjakov, ki jih je Reuters povprašal za mnenje, meni, da bi lahko novo omrežje služilo tako kitajskemu jedrskemu programu kot tudi drugim vojaškim nalogam. Ob tem opozarjajo, da številna vprašanja ostajajo odprta. Ni jasno, kakšno orožje bi lahko Kitajska namestila na posamezne izstrelitvene položaje, prav tako ni znano, ali osmerokotni kompleksi skrivajo mobilne balistične rakete ali zmogljivosti za namestitev jedrskih konic.

Kitajska vojska je septembra lani na vojaški paradi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne predstavila več sistemov z jedrskimi zmogljivostmi, med njimi tudi medcelinske balistične rakete, nameščene tako v silosih kot na mobilnih platformah.

Ameriški uradniki in strokovnjaki za nadzor oborožitve ocenjujejo, da Kitajska svoje jedrske zmogljivosti širi hitreje kot katerakoli druga država na svetu. Po zadnjem poročilu Pentagona o kitajski vojaški modernizaciji se je proizvodnja jedrskih konic sicer nekoliko upočasnila, vendar naj bi država do leta 2030 še vedno razpolagala s približno tisoč jedrskimi konicami.

Po ocenah iz decembrskega poročila ima Kitajska v svojih treh največjih silosnih poljih že okoli 100 medcelinskih balističnih raket.

Peking hkrati pospešeno razvija tudi sistem zgodnjega opozarjanja na raketne napade, ki temelji na satelitih Huoyan-1. Po navedbah ameriških uradnikov lahko sistem prihajajočo medcelinsko balistično raketo zazna že približno 90 sekund po izstrelitvi, poveljniški center pa opozori v treh do štirih minutah.

Po ocenah Pentagona je to dovolj časa, da bi Kitajska v primeru napada iz svojih silosov izstrelila lastne rakete še pred morebitnim zadetkom.

Izjemen projekt v puščavi

Vsak od osmerokotnih kompleksov je povezan z obsežno mrežo makadamskih cest in komunikacijskih povezav, ki se raztezajo globoko v puščavo. Te vodijo do številnih betonskih ploščadi, skritih med skalnatimi vzpetinami in suhimi rečnimi strugami.

Po ocenah treh varnostnih analitikov bi lahko te ploščadi uporabljali za mobilne raketne sisteme zračne obrambe, elektronsko bojevanje ali celo mobilne izstreljevalnike medcelinskih balističnih raket.

Hans Kristensen, direktor projekta Nuclear Information Project pri Federaciji ameriških znanstvenikov, opozarja, da je zaradi velikosti in kompleksnosti infrastrukture težko zanesljivo določiti njen namen. "Težko je karkoli izključiti," je dejal.

Po ocenah analitikov Kristensena in Neilla bi lahko komunikacijske povezave med izstrelitvenimi ploščadmi in osmerokotnimi kompleksi vključevale optične kable za prenos podatkov.

Na severnem osmerokotnem kompleksu naj bi nastajal tudi objekt, namenjen vesoljskim ali mikrovalovnim komunikacijam. Analitiki so na satelitskih posnetkih opazili več satelitskih anten in dva velika stolpa.

Tong Zhao, višji raziskovalec za jedrsko politiko pri Carnegie Endowment for International Peace, meni, da bi lahko bili osmerokotni objekti del širšega sistema poveljevanja, nadzora in komunikacij (C3), ki podpira kitajske jedrske operacije na območju silosnega polja Hami.

"Če vse skupaj pogledamo kot celoto, menim, da obstaja resnična možnost, da so osmerokotne strukture in nenavadni stolpi povezani s sistemi C3 – poveljevanja, nadzora in komunikacij – ter z vzdrževanjem in skladiščenjem, povezanimi s kitajskimi jedrskimi operacijami na območju silosov Hami," je dejal Zhao.

Tretji osmerokotni kompleks, ki leži južno od jedrskega preizkusnega območja Lop Nur, je po navedbah analitikov manj razvit. Po njihovih ocenah služi predvsem kot vadbeno oziroma tarčno območje. Satelitski posnetki prikazujejo razrito zemljo, poškodovane objekte in makete zahodnih bojnih letal.

Presenečenje tudi za izkušene analitike

Po mnenju strokovnjakov bi lahko obseg obrambne infrastrukture v okolici kitajskih jedrskih silosov Kitajsko ločil od drugih velikih jedrskih sil. Medtem ko se ZDA in Rusija pri zaščiti svojih jedrskih zmogljivosti predvsem zanašata na veliko število silosov, njihovo oddaljenost in utrjeno gradnjo, Kitajska očitno razvija tudi obsežno spremljajočo obrambno in podporno infrastrukturo.

Velikost in razsežnost gradbenega projekta v severozahodni kitajski puščavi sta presenetili celo dolgoletne poznavalce jedrskih zmogljivosti. "Česa takšnega še nisem videl," je dejal Kristensen. "To je izjemen projekt."