Poročali smo že o pokopališču Škocjan v Kopru, na katerem stari zgodovinski grobovi, v katerih počivajo znane lokalne osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino mesta, kljub kulturnemu in zgodovinskemu pomenu niso zaščiteni. Kot je navedla pripadnica italijanske narodnosti Clio Diabaté, naj bi novi lastniki odstranjevali imena, fotografije in prvotne napise, stara imena koprskih družin naj bi se zamenjevala z novimi, nekateri stari grobovi pa naj bi bili porušeni in nadomeščeni z novimi.

Grobovi na pokopališčih sicer niso v lasti posameznikov, temveč zgolj v najemu, s katerim se pridobi pravica do uporabe grobnega prostora, za to pa se mora plačevati najemnino oziroma grobnino. V primeru starih grobov se pogosto zgodi, da svojcev, ki bi skrbeli za grob pokojnika, ni. Kaj se torej zgodi v primeru, ko svojci iz različnih razlogov prenehajo skrbeti za grob pokojnika oziroma plačevati grobnino? Odgovore smo pridobili od upravljavcev obalnih pokopališč Marjetice Koper, Komunale Izola in Okolja Piran.

Po dveh letih grob razglašen za opuščenega

Grob, ki se ne vzdržuje ali za katerega se ne plačuje grobnina, upravljavec razglasi za opuščenega, pred tem pa se izvede uraden postopek. "Če se grob ne vzdržuje ali se grobnina ne plačuje, se tak grob po izteku zakonskega roka lahko razglasi za opuščenega. Pred tem se uporabnika pisno opozori in se na grob postavi obvestilo o prenehanju pravice do uporabe. V našem primeru počakamo še dve leti," navajajo na Marjetici Koper.

V Piranu je postopek podoben: "Najprej najemnika trikrat pisno opomnimo. Če najemnina do konca leta ni poravnana, na spomenik namestimo obvestilo o neplačilu. Po dveh letih neodzivnosti sledi prekinitev najemne pogodbe in poziv najemniku k odstranitvi spomenika. Če tega ne stori, spomenik odstranimo mi kot upravljavec pokopališča na stroške najemnika," navajajo na Okolju Piran.

Tudi na Komunali Izola navajajo, da lahko preneha najemna pogodba tudi v primeru, "če najemnina s stroški izterjave za grob ni bila izterjana, če računa za najemnino ni bilo moč izročiti najemniku groba in je preteklo eno leto od dneva zapadlosti računa, če najemnik po izstavitvi dveh opominov za ureditev groba ne uredi tako, kot to določa odlok."

Pojasnjujejo tudi postopek pri prekinitvi najema: "Skladno z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti se po prekinitvi najema groba šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča."

Koliko je v praksi opuščenih grobov?

Vsi trije upravljavci navajajo, da so takšni primeri redki. "Primeri popolnoma opuščenih grobov so zelo redki, saj se večina uporabnikov pravočasno odzove na obvestila o neplačilu ali zaprosila za podaljšanje najemnih pogodb," pojasnjujejo na Marjetici Koper. Glede neplačnikov dodajajo: "Takšni primeri so zelo redki, imajo pa neplačniki možnost odstopiti od pogodbe." 

Tudi v Izoli se redko srečajo s takšnimi primeri. Glede neplačnikov na Komunali Izola še pojasnjujejo: "Tudi takšni primeri so zelo redki. Načeloma je plačnik pogreba hkrati tudi najemnik grobnega prostora."

"Takšnih primerov je zelo malo, 2 do 3 na leto," pojasnjujejo na Okolju Piran. "Neplačnikov skorajda nimamo, saj se večina odzove na opomine. Če za grob ne želijo več skrbeti, najem prostovoljno odpovejo."  

So pa tudi primeri, ko dediči niso znani. "Če se po smrti najemnika v 90 dneh, kot to določa zakon, nihče od svojcev ne oglasi glede nadaljnjega najema, počakamo še eno leto. Po tem grob prekopljemo in oddamo novemu najemniku," navajajo na Okolju Piran. Komunala Izola dodaja: "V kolikor se po smrti najemnika groba dediči ne dogovorijo, kdo bo prevzel pravico do najema groba, se skladno z Odlokom, grobno mesto odda drugemu najemniku."

Prekop ali pokop na isto mesto po desetih letih

Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v istem grobu, kjer je bil nekdo pokopan, se sme skladno z zakonom opraviti šele po preteku mirovalne dobe, ta pa za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let. Na Komunali Izola ob tem še pojasnjujejo, da "posmrtni ostanki običajno ostanejo na istem mestu, razen če je dogovor z novim najemnikom drugačen oziroma je potreben prenos. V tem primeru se posmrtni ostanki prenesejo v skupno grobišče". Tudi na Okolju Piran navajajo, da "pri prekopu groba ob spremembi najemnika posmrtne ostanke prenesejo v kostnico". 

Medtem na Marjetici Koper razložijo, da se posmrtni ostanki praviloma ne prestavljajo. "V primeru, da v grobu ostanejo posmrtni ostanki, se ti praviloma ne prestavljajo, razen če za to obstaja poseben zahtevek svojcev ali higienski razlogi (npr. prenova grobnega prostora). Če ni več znanih sorodnikov, ostanki ostanejo v grobu, nad njimi pa se lahko uredi nova grobnica z ustreznim spoštovanjem in označitvijo." 

Ali lahko novi najemnik ohrani obstoječi nagrobnik in zgolj zamenja napise? 

Nov najemnik mora, če želi izvesti kakršne koli posege, kot so postavitev novega nagrobnika, obnova ali druge spremembe, upravljavca zaprositi za soglasje in poskrbeti za urejenost groba skladno s pokopališkim redom. Ali lahko spreminja obstoječi nagrobnik?

Okolje Piran pojasnjuje: "Če je spomenik starejši od 50 let, to ni dovoljeno, saj spada pod varstvo kulturne dediščine. Pri mlajših spomenikih pa velja drugačen postopek. Po prekinitvi najemne pogodbe mora dotedanji najemnik v 15 dneh odstraniti obstoječi spomenik. Ko je spomenik odstranjen, si lahko novi najemnik grob uredi po svoji želji."

Komunala Izola razlaga: "Z opuščenega groba je treba skladno z Odlokom odstraniti vso grobno opremo. Odstranitev mora praviloma izvesti predhodni najemnik, če tega ne stori, pa jo na njegove stroške opravi upravljavec pokopališča. Če predhodni najemnik ni znan, mora grobno opremo odstraniti upravljavec in jo hraniti še tri mesece po odstranitvi. S soglasjem upravljavca lahko novi lastnik opuščenega groba, v kolikor grobna oprema še ni bila odstranjena, to opremo obdrži."

Pomembna izjema pa so varovani spomeniki. Komunala Izola poudarja: "Nagrobna obeležja, ki so registrirana kot kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom. Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišča je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje."

Marjetica Koper ob tem navaja občinski Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter pokopališkem redu, ki vsebuje določene varovalke za zaščito kulturne dediščine pokopališča. Med drugim določa, da je najemnik "pri spremembi spomenika, robnikov ali obnovi grobnice dolžan zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov," še pojasnjujejo.