Mestno pokopališče Škocjan, ki je za mnoge ključno pričevanje kolektivnega spomina in identitete avtohtone italijanske skupnosti na tem območju, se že skoraj trideset let sooča z negotovo usodo. Osrednja težava je odsotnost odloka o njegovi zaščiti, ki bi pokopališče razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki bi določal režime zaščite in vseboval jamstva za varovanje zgodovinskih grobov.

Na pokopališču še vedno najdemo veliko pričevalcev zgodovine in kulturne identitete, ki jo izražajo zgodovinski grobovi pomembnih koprskih osebnosti - kot so Pier Antonio Quarantotti Gambini, družina grofov Gravisi, Totto …- in članov italijanske narodne skupnosti. Zaščita bi preprečila prodajo, uničevanje ali preurejanje teh grobov brez vsakršnih meril, kot se dogaja danes, ali pa njihovo propadanje zaradi zanemarjanja. 

Kot opozarja Clio Diabaté iz Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (SSIN - CAN), odsotnost zaščitnega režima briše spomin na zgodovinsko prisotnost italijanske skupnosti na tem območju.  "Pomanjkanje zaščitnega režima pomeni, da se tudi zgodovinski grobovi v Kopru dajejo na trg s strani podjetja Marjetica brez vsakršnih varovalnih določil. To pomeni, da ima kupec popolno svobodo, da grob, ki ga kupi, odstrani, poruši, spremeni ali na novo zgradi, ne glede na to, ali je zgodovinski ali ne - ne glede na to, da gre za pričo zgodovinske prisotnosti italijanske skupnosti na tem območju – torej za identitetni simbol avtohtone skupnosti in kraj kolektivnega spomina, zgodovine krajev, naše korenine s preteklostjo."

Kot še dodaja, "vsak grob pripoveduje zgodbo osebe in njene družine; pogosto vsebujejo tudi čudovite fraze, napise v starinskem, prefinjenem italijanskem jeziku, ki nas vračajo v Koper s konca 19. in začetka 20. stoletja, ko je bilo običajno na grobove zapisovati posvetila pokojnim. Tam so osebe, ki so zaznamovale zgodovino našega mesta: plemiške družine, strokovnjaki, pisatelji, učitelji, zdravniki, voditelji italijanske skupnosti – vsi tvegajo, da bodo potisnjeni v pozabo zgodovine. To so mostovi z našo preteklostjo, za katere tisti, ki bi morali, ne skrbijo!"

Posebej neprimerno se ji zdi tudi, da se stara imena koprskih družin odstranjujejo in zamenjujejo z novimi imeni. "Videla sem primere zgodovinskih grobov, ki so bili prodani in preurejeni, pri čemer so bile plošče zamenjane – odstranjena so imena, fotografije in napisi, torej spominski epitafi - imena prvotnih družin so izbrisana in zamenjana z imeni novih lastnikov."

Opazne so tudi spremembe v uporabljenih materialih, oblikah in barvah grobov, ki dobivajo drugačne značilnosti, ki ne sodijo v kontekst zgodovinskega pokopališča. "Nekateri grobovi so rekonstruirani z drugimi materiali in barvami kot prvotno, preurejeni. Drugi so celo porušeni in nato zamenjani z novimi."

"To je v celoti zgodovinski ponaredek"

Diabaté je prepričana, da prihaja s takšno prakso do ponarejanja zgodovine. "Do zgodovinskega ponarejanja pride, ko na zgodovinskem spomeniku, kot je grob, zamenjamo imena starih lokalnih družin z imeni novih lastnikov. Ti tako ohranijo star grob, a spremenijo priimek družine. Na ta način se lahko nekomu, ki ne pozna zgodovine in ne opazi podrobnosti, zdi, da je ta družina tam pokopana že od nekdaj, čeprav je jasno, da je nagrobnik star več kot sto let. To ne ustreza resnici in je v celoti zgodovinski ponaredek. Takšno preoblikovanje grobov pomeni spreminjanje preteklosti," opozarja.

Prav zato se ji zdi nujno, da se v odlok, ki bi zaščitil zgodovinsko pokopališče, zapiše določilo, ki bi nove lastnike zavezovalo, da ohranijo ploščo v spomin na tiste, ki tam počivali stoletja - sicer bo, kot pravi, "prišlo do izbrisa kolektivnega in individualnega spomina avtohtonega prebivalstva, ki bi bil izbrisan in pozabljen. Cele družine, posamezniki, osebnosti... naša zgodovina bi bila odstranjena z enim samim udarcem krampa. Tako izginejo tudi epitafi, napisi in imena našega mesta Kopra, ki je bilo seveda pod Habsburškim cesarstvom in francosko oblastjo. Vse to so pomembna pričevanja o stoletni prisotnosti Italijanov na tem območju, ki je oblikovala identiteto in videz istrskih obalnih mest." 

"Volivcem dajejo obljube, ki jih ne izpolnijo"

Zaradi pomena, ki ga ima pokopališče Škocjan za ohranjanje kulturne identitete skupnosti, je njegova zaščita postala tudi stalnica predvolilnih obljub kandidatov italijanske skupnosti za občinski svet Kopra pa tudi županov. "Ob vsakih volitvah kandidati italijanske skupnosti za občinski svet Kopra to temo znova vključijo v volilni program in volivcem dajejo obljube, ki jih potem ne izpolnijo. Zadnji, ki je to obljubil, je bil aktualni podžupan Mario Steffe, ki je že leta 2019 (torej pred šestimi leti) prejel uradno pismo CAN-a Koper, v katerem so njega in koprsko občino prosili za informacije glede sprejema akta o zaščiti zgodovinskega mestnega pokopališča. Kasneje, leta 2023, v času njegovega drugega mandata kot podžupana, je prav CAN Koper to temo obravnaval na seji Sveta Samoupravne skupnosti. Dejansko sta minila skoraj dva celotna svetniška mandata, pa ta odlok o zaščiti še vedno ni sprejet," navaja Diabaté in dodaja: "Nobena politična sila v občinskem svetu, niti župan, niti podžupan, niti Samoupravna skupnost, do danes niso predložili akta v obravnavo občinskemu svetu," navaja Diabaté.

Na vprašanje, ali je še pravočasno, je njen odgovor pesimističen: "Menim, da je dejansko že pozno, da bi preprečili škodo; izgubili smo desetletja in smo že videli, kako so grobovi zgodovinskega pokopališča prišli na trg, bili prodani, preurejeni ali uničeni s strani novih lastnikov, ki so imeli popolnoma proste roke pri ravnanju z njimi… in nazaj se ne da. Smo pa še pravočasni, da preprečimo najhujše - dovolj bi bilo, da bi tisti, ki so na odločevalskih mestih, opravljali svoje javne funkcije v interesu skupnosti, s pozornostjo, doslednostjo in spoštovanjem," še dodaja.