ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

V osnutku med drugim izstopajo predvidene spremembe na področju financiranja programov učenja slovenskega jezika. Ministrstvo, ki po novem pokriva tudi področje javne uprave, namesto zagotavljanja brezplačnih tečajev slovenskega jezika uvaja odstotek udeležbe v programih učenja slovenskega jezika oziroma učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, ki ga mora prispevati tujec, in sicer v višini 40 odstotkov.

"Tovrsten odstotek sofinanciranja bo še vedno omogočil udeležbo v programih učenja slovenskega jezika tudi socialno šibkejšim tujcem, ki se v primeru višjega odstotka sofinanciranja, na primer 50 odstotkov, programa ne bi udeleževali," je izpostavil predlagatelj.

Ukinja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja iz slovenskega jezika in financiranje teh preizkusov znanja iz državnega proračuna, saj ta strošek narašča.

Lani je programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe obiskovalo 4065 udeležencev, kar je 32 odstotkov več kot leta 2024. Skupni strošek je nanesel 2,86 milijona evrov. Za prvo brezplačno opravljanje preizkusov znanja iz slovenskega jezika na vstopni, osnovni in višji ravni ter ravni odličnosti je šlo nekaj manj kot 380.000 evrov javnih sredstev, za brezplačno učenje in izpite iz slovenščine na preživetveni ravni pa 1,30 milijona evrov, je razvidno iz gradiva.

"Sredstva, ki so bila do zdaj zagotovljena za ta namen, se bodo preusmerila v zagotavljanje programov učenja slovenskega jezika," so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Dodali so, da se želi s tem ukrepom spodbuditi tudi "bolj odgovoren pristop udeležencev programov učenja slovenskega jezika v teh programih, posledično pa prispevati k aktivnejši in boljši jezikovni integraciji tujcev v slovensko družbo".

Hkrati se z osnutkom novele podaljšuje tudi obdobje zakonitega prebivanja državljana tretje države v Sloveniji, po katerem lahko uveljavlja pravico do združitve družine, in sicer iz enega na tri leta. Z navedeno spremembo se želi doseči, da si bo tujec zagotovil ustrezne pogoje, predvsem v smislu zadostnih sredstev za preživljanje, preden se mu pridružijo njegovi družinski člani, da ti ne bi postali breme socialnega sistema države.

Da bi se zagotovilo zaščito tujcev, pa je predvideno, da ti delodajalcem v primeru, ko jim poravnajo pristojbine za obravnavo vloge za izdajo enotnega dovoljenja, niso dolžni vračati teh zneskov.

Dodatno se po vzoru modre karte EU določa dovoljena obdobja brezposelnosti tujca zaradi izgube zaposlitve, ki ne vplivajo na razveljavitev enotnega dovoljenja, in sicer ob pogoju, da ima tujec v času brezposelnosti zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje in lahko to tudi izkaže.

Poleg tega naj bi bil dodatno spremenjen dosedanji koncept, ki omogoča tujcu zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavo delodajalca ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih. Novosti na tem področju naj bi se uvedlo v povezavi s posegom v zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

Vlogo za potrebno soglasje bi se s ciljem pospešiti postopke vložilo neposredno na Zavod RS za zaposlovanje, ki bi odločitev nato vročil vlagatelju, o izdaji soglasja pa obvestil tudi upravno enoto. Zavod bi v primeru nesoglasja izdajal tudi odločbe o zavrnitvi prošnje za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavo delodajalca ali za zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih.

"Na ta način se razbremenjuje tudi delo upravnih enot, predvsem pa je določba namenjena pospešitvi postopka izdaje soglasja, upoštevajoč dejstvo, da se v postopku izdaje soglasja preverjajo zgolj pogoji na strani zaposlovanja," je zapisano v osnutku novele.

Osnutek sicer v nacionalni pravni red prenaša t. i. prenovitveno direktivo EU o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici.