Policijski sindikat je po prometni nesreči, v kateri je bila udeležena predsednica države Nataša Pirc Musar, zahteval celovito, strokovno in nepristransko preiskavo dogodka. V sindikatu opozarjajo, da javnost, dokler niso razjasnjene vse okoliščine nesreče, odgovornosti ne sme pripisovati zgolj vozniku policistu, ki ga je policija kazensko ovadila zaradi povzročitve prometne nesreče. Za zdaj ni znano, kako hitro je varnostni konvoj vozil skozi predor, je pa po navedbah sindikata jasno, da med vozili ni bilo ustrezne varnostne razdalje. Prav to bo treba natančno razčistiti, saj gre za neskladje med internimi navodili in splošnimi prometnimi pravili – interna navodila voznikom varovanih oseb namreč narekujejo vožnjo tik za vozilom pred njimi, medtem ko prometni predpisi zahtevajo ravno nasprotno, torej večjo razdaljo med vozili.

Policijski sindikat je ob tem opozoril, da je bil od nekdaj proti temu, da se varnostniki iz policije premeščajo pod urad predsednice. Sindikat je ves čas opozarjal tudi na nejasno razmejitev odgovornosti in strokovnega vodenja ter na pomanjkljiv nadzor nad temi policisti, čeprav ti še vedno izvajajo policijska pooblastila.

Policijski sindikat sprašuje tudi, ali je imel konvoj med vožnjo vključeno zvočno in svetlobno signalizacijo. Po podatkih, ki jih navaja sindikat, je kolona s predsednico takšne signale sicer uporabljala. Rupnik je pojasnil, da to na odgovornost voznika kombija, ki ga je policija kazensko ovadila, ne vpliva. Tudi kadar vozilo vozi s prednostjo in ima vključene utripajoče luči ter zvočne signale, mora voznik še vedno upoštevati določena splošna prometna pravila, predvsem pa paziti, da ne ogroža niti potnikov v lastnem vozilu niti drugih udeležencev v prometu.

Kdo sta bili sopotnici predsednice?

Urad predsednice imen in priimkov prijateljic ni razkril, saj naj po njihovih navedbah ne bi šlo za javni osebi. Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe (SOVA) Andrej Rupnik je v oddaji 24 ur Zvečer to stališče zavrnil. Po njegovem mnenju sta obe ženski s trenutkom, ko sta vstopili v vozilo varovane osebe, postali javni osebi, zato je odklanjanje razkritja njune identitete po njegovi oceni nesmiselno.

Rupnik je opozoril, da prisotnost oseb, ki imajo reden in neposreden stik z varovano osebo, odpira več tveganj. Prvo se nanaša na možnost, da bi obe ženski v primeru morebitnega napada na predsednico postali tarči skupaj z njo, kar bi dodatno otežilo delo varnostne ekipe. Drugo tveganje je povezano z zakonsko obveznostjo, da mora policija varnostno preveriti vse posameznike, ki so z varovano osebo v neposrednem in trajnejšem stiku. Če takšen odnos traja dlje časa, gre po Rupnikovih besedah za pomemben del celotnega sistema varovanja. Tretje tveganje se navezuje na dejstvo, da naj bi bila ena od prijateljic ruska državljanka.

Nenavadno je bilo tudi, da je predsednica med službeno potjo v Komendo sedela v kombiju, medtem ko naj bi bilo vozilo njenega spremstva znamke Audi brez potnikov. Rupnik je pojasnil, da se kombi običajno uporablja za druge člane delegacij v varovanih kolonah, predsednica, ki je varovana po najvišji domači stopnji, pa bi morala sedeti na zadnjem sedežu vozila, kjer nasproti sebe nima drugih sedežev. V tem primeru naj bi potniki v zadnjem delu kombija sedeli drug nasproti drugemu, kar je po Rupnikovih besedah precej nevarno – če pride do trčenja in potniki niso pripeti, lahko oseba postane nekakšen izstrelek in v smeri trčenja poškoduje sopotnika. Po njegovi oceni je povsem mogoče, da se je v tem primeru zgodilo prav to.

Podobno razmišlja tudi pravni strokovnjak Miha Šepec, ki pravi, da je zaradi nesreče podatek o tem, kdo sta bili osebi v vozilu s predsednico, v javnem interesu. Če do nesreče ne bi prišlo, morda za identiteto sopotnic ne bi bilo posebnega zanimanja, a ker je do nje prišlo, po njegovih besedah javnost upravičeno zanima, kdo je bil v avtu in kaj se je dogajalo. Šepec dodaja, da bi se morali tega zavedati tudi civilisti, ki vstopajo v uradna, varovana vozila na protokolarnih vožnjah: v takem primeru lahko računajo, da bo javnost izvedela, kdo so, medtem ko ob zasebnem druženju doma njihova identiteta ne bi prišla v javnost.

Varnostni pas – najprej pripeta, nato ne

Iz predsedničinega urada so sprva sporočili, da je bila predsednica med nesrečo pripeta. Četrti dan po nesreči pa je sama izjavila, da pripeta ni bila. Rupnik je ob tem opozoril, da je resnično relevanten dokument policijski zapisnik, ki pa pogosto temelji na izjavah udeležencev nesreče. Odprto ostaja vprašanje, kaj so udeleženke povedale policistom na kraju dogodka in katere informacije so prispele do urada predsednice. Kot pravi, je zdaj treba verjeti temu, kar predsednica izjavlja sama, ni pa izključeno, da so jo v uradu poskušali na nek način zaščititi. 

Šepec ocenjuje, da bi huje poškodovana sopotnica predsednice, ruska državljanka, od države lahko zahtevala odškodnino, čeprav sama ni bila uradno varovana oseba. Vprašanje odškodninske odgovornosti države tako ostaja ena ključnih pravnih dilem, ki jih bo odprla nadaljnja obravnava nesreče.