Ena ključnih rešitev predloga zakona o medijih je prenova sistema finančnih podpor medijem. Večji poudarek bi namenili financiranju ustvarjanja programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških vsebin, hkrati pa bi odpravili zakonsko določeno obvezno višino sredstev za ta namen.

Ukinili bi tudi možnost financiranja nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev ter financiranja razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih občinstev. Sredstva bi se po predlogu usmerjala predvsem v neposredno izvajanje medijske dejavnosti ter ustvarjanje in razširjanje medijskih vsebin v javnem interesu.

Ohranili bi možnost financiranja digitalnega prehoda tiskanih in digitalnih medijev, vendar ta ne bi bila več zakonska obveznost. Iz sistema finančnih podpor bi izključili tudi medije, povezane v programske mreže, saj naj bi bila proračunska sredstva namenjena predvsem spodbujanju medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin.

Predlagajo tudi prenos pristojnosti za ocenjevanje koncentracij na medijskem trgu na nacionalnega medijskega regulatorja AKOS. Pri razkrivanju dejanskega lastništva medijev bi določbe spremenili tako, da bi se kot dejanski lastnik lahko navedla le fizična oseba. Črtali bi tudi določbe o vplivnežih in prekrškovne sankcije za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih.

Pomembne spremembe predlog prinaša tudi za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Sedanji svet RTVS bi preoblikovali nazaj v programski svet, sedanji finančni odbor pa bi znova nadomestil nadzorni svet. Štiričlansko upravo bi nadomestili z generalnim direktorjem kot enotnim poslovodnim organom. "Štiričlanska uprava se nadomešča z generalnim direktorjem kot enotnim poslovodnim organom, kar zagotavlja jasnejšo odgovornost za poslovanje in razvoj javnega zavoda," je zapisano v predlogu.

Iz postopkov imenovanja članov programskega sveta bi se v celoti umaknili državni organi, sestava nadzornega sveta pa bi po predlogu temeljila predvsem na strokovnih kompetencah s področij medijev, prava, javnih financ, gospodarstva, računovodstva in korporativnega upravljanja.

Prehodne določbe predvidevajo, da bi z dnem uveljavitve zakona, če bo ta sprejet, prenehali mandati članov sveta RTVS, članov Finančnega odbora ter predsednika in članov uprave. Spreminja se tudi financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije. Obveznost državnega financiranja teh dejavnosti kot dela javne službe bi ostala, odpravila pa bi se zakonska vezanost višine sredstev na vnaprej določene odstotke RTV-prispevka.