Glavno uvozno pristanišče za skupino Petrol je Luka Koper, kjer sprejmejo sedem tankerjev na mesec in 4,1 milijona ton goriv letno. Med njimi z 82-odstotnim deležem prevladuje dizelsko gorivo. Skupina po morju uvozi 88 odstotkov goriv, je na torkovem dogodku za medije na Obali pojasnil izvršni direktor nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu Tomaž Slavec.

V koprskem pristanišču ima Petrol lasten privez za sprejem tankerjev. Ti so lahko zaradi prostorskih omejitev dolgi največ 200 metrov in imajo na privezu največ 13 metrov ugreza, zato zmogljivost takih plovil ne presega 40.000 ton.

Pretovor traja približno dva dneva. Gorivo, katerega kakovost pred tem preverijo že z odvzemom vzorcev na tankerju, po skoraj trikilometrskem cevovodu potuje do terminala Sermin v zaledju Kopra, ki po navedbah Petrola predstavlja največje in najsodobnejše skladišče naftnih derivatov v severnem in srednjem Jadranu.

Terminal sestavlja 23 rezervoarjev s prostornino med 5000 in 60.000 kubičnih metrov. Neprekinjeno delujoči terminal z več kot 70 zaposlenimi sprejme do 360 avtocistern in do šest vlakovnih kompozicij dnevno, skupni letni pretovor pa dosega 3,2 milijona kubičnih metrov.

Avtocisterne in vlakovne kompozicije gorivo prepeljejo do skladišč v notranjosti države. V Sloveniji ima Petrol štiri lastna skladišča in še eno v upravljanju. Od tam gorivo nato potuje do bencinskih servisov za končne uporabnike in do poslovnih kupcev.

Kot je poudaril Slavec, z razpršenostjo dobavnih virov zmanjšujejo odvisnost od enega dobavitelja, trga ali načina transporta. "Kot končni odjemalec naftnih derivatov je Petrol v sredozemskem bazenu velik kupec," je izpostavil.

Posebno pozornost po besedah izvršnega direktorja logistike v Petrolu Roka Cizeja namenjajo zagotavljanju zanesljive oskrbe. "To nam uspeva med drugim z neprekinjenim delovanjem terminalov pri največji razpoložljivi zmogljivosti in z digitaliziranim upravljanjem oskrbovalne verige v enotnem ekosistemu," je pojasnil.

Kljub vsem ukrepom močno povečanega povpraševanja včasih preprosto ni mogoče napovedati, kar se je potrdilo marca letos, je poudaril. "Takrat je bilo povpraševanje po gorivu tako veliko, da ga preprosto nismo mogli pravočasno dostaviti do vseh prodajnih mest. Razumeti je treba, da imamo na voljo omejeno število avtocistern," je dejal.

Kot primer je navedel dostavo kurilnega olja na prodajno mesto z manj kot 10.000-litrskim podzemnim rezervoarjem. "Še preden je voznik olje pretočil, je v vrsti že stalo več traktorjev, vsak s 1000-litrsko cisterno na prikolici. Verjetno ni treba posebej pojasnjevati, da je kurilnega olja tam zmanjkalo praktično takoj," je povedal.

Član Petrolove uprave Metod Podkrižnik je ob tem izpostavil kompleksnost postopkov v ozadju oskrbovalne verige. "Ko vse deluje brezhibno, o oskrbi z energenti skoraj ne razmišljamo. Pozornost ji namenimo šele takrat, ko pride do motenj," je dejal.

V Petrolu bodo po njegovih besedah s premišljenim upravljanjem tveganj zagotavljali, da bo kupcem tudi v času nestabilnih geopolitičnih razmer vedno na voljo dovolj goriva. "Naftni derivati namreč ostajajo bistven element za delovanje sodobne družbe," je dodal.