Kaj lahko štejemo za digitalno nezvestobo?

Meja med običajno spletno komunikacijo in vedenjem, ki lahko v partnerskem odnosu pomeni prestopanje dogovorjenih meja, ni vedno jasna. Med takšna ravnanja lahko sodijo flirtanje, skrivno dopisovanje, ohranjanje stikov z nekdanjimi ali potencialnimi partnerji ter intimni ali spolno obarvani pogovori z drugimi.

Raziskovalci so se osredotočili na sedem konkretnih vedenj, s katerimi so preverjali, kdaj lahko spletna komunikacija kaže na skrivanje ali prestopanje meja v partnerskem odnosu.

Katera vedenja so raziskovalci preverjali?

Udeležence so med drugim vprašali, ali bi jim bilo neprijetno, če bi partner prebral njihove spletne pogovore, komentarje in sporočila, ter ali imajo sporočila, ki bi jih pred njim raje skrili. Preverjali so tudi, ali se posameznik kdaj sprašuje, ali bi partnerja vsebina njegovih sporočil razburila.

Med sedmimi vedenji je bilo tudi deljenje globokih čustvenih ali intimnih informacij z drugimi namesto s partnerjem, pa tudi dopisovanje z nekdanjimi romantičnimi partnerji.

Raziskovalce je zanimalo še, ali posameznik postane obramben ali jezen, če ga partner zmoti med uporabo spleta, ter ali pred partnerjem skriva stvari, ki jih govori drugim ljudem na spletu. Skupni imenovalec teh vedenj je bila predvsem skrivnostnost oziroma občutek, da partner določene spletne komunikacije ne bi odobraval.

Kaj je pokazala raziskava?

V raziskavi je sodelovalo 338 ljudi iz 176 družin, od tega 173 žensk in 165 moških. Vsi so živeli s partnerjem v ZDA in imeli otroka, starega največ pet let. Večina sodelujočih je bila poročena, pari pa so bili skupaj v povprečju približno deset let.

Vedenja, ki so jih raziskovalci povezovali z digitalno nezvestobo, med sodelujočimi niso bila pogosta, prav tako pri posameznih vedenjih niso zaznali pomembnih razlik med moškimi in ženskami.

Največ, 12 odstotkov sodelujočih, je priznalo, da bi jim bilo neprijetno, če bi partner prebral njihova spletna sporočila. Sedem odstotkov jih je čustvene ali intimne informacije včasih raje delilo z drugimi kot s partnerjem, šest odstotkov pa jih je imelo sporočila, ki bi jih pred partnerjem želeli skriti. Prav toliko se jih je občasno dopisovalo z nekdanjimi romantičnimi partnerji.

Šest odstotkov sodelujočih je navedlo tudi, da postanejo obrambni ali jezni, če jih partner zmoti med uporabo spleta. Pet odstotkov jih je pred partnerjem skrivalo, kaj govorijo drugim na spletu, prav toliko pa jih je razmišljalo o tem, ali bi partnerja njihova sporočila razburila.

Kako je digitalna nezvestoba povezana z odnosom?

Raziskovalce je zanimalo tudi, kakšna je povezava med takšnim spletnim vedenjem in kakovostjo partnerskega odnosa. Ugotovili so, da je bilo več vedenj, povezanih z digitalno nezvestobo, povezano z manjšim zadovoljstvom v zvezi ter večjo negotovostjo oziroma ambivalentnostjo glede odnosa.

Ta povezava se je pokazala tako pri ženskah kot pri moških. Pogostejše vedenje, povezano z digitalno nezvestobo, je bilo povezano tudi z višjo stopnjo tesnobne in izogibajoče navezanosti.

Kaj je vzrok in kaj posledica?

Raziskava ne more z gotovostjo odgovoriti, ali nezadovoljstvo v zvezi spodbuja vedenja, povezana z digitalno nezvestobo, ali pa takšna vedenja prispevajo k slabšemu odnosu. Raziskovalci menijo, da bi lahko povezava delovala v obe smeri.

Posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim partnerskim odnosom, lahko pogosteje iščejo čustvene ali intimne stike z drugimi prek spleta. Hkrati lahko takšna komunikacija dodatno vpliva na zadovoljstvo v obstoječi zvezi. Za jasnejši odgovor o tem, kaj je vzrok in kaj posledica, bi bile potrebne nadaljnje raziskave.

Vlogo ima tudi način navezanosti na partnerja

Raziskovalci so preverjali tudi povezavo s tesnobno in izogibajočo navezanostjo v partnerskih odnosih.

Za tesnobno navezanost sta značilni močna potreba po bližini in večji strah pred izgubo partnerja. Raziskovalci pojasnjujejo, da lahko posamezniki s takšnim vzorcem navezanosti iščejo bližino zunaj svojega odnosa, kadar menijo, da njihove potrebe po intimnosti niso izpolnjene, ali kadar jih skrbi, da bi partnerja lahko izgubili.

Za izogibajočo navezanost pa je značilno večje nelagodje ob čustveni bližini in težje odpiranje partnerju.

Z vedenji, povezanimi z digitalno nezvestobo, sta bili sicer povezani obe obliki navezanosti. Ko so raziskovalci upoštevali še druge dejavnike, pa se je kot pomemben samostojen napovednik pokazala tesnobna navezanost, medtem ko izogibajoča navezanost takšnega vedenja ni napovedovala.

Je digitalna nezvestoba razlog za konec zveze?

Raziskava ne daje enoznačnega odgovora na vprašanje, ali je digitalna nezvestoba razlog za razhod, prav tako ne določa, katera spletna vedenja pomenijo, da bi se morala zveza končati. Pokazala pa je povezavo med določenimi spletnimi navadami in kakovostjo partnerskega odnosa.

Med takšna vedenja sodijo skrivanje sporočil in spletnih aktivnosti pred partnerjem, intimno dopisovanje z drugimi ter komunikacija z nekdanjimi partnerji. Čeprav so bila ta vedenja med sodelujočimi razmeroma redka, so se pogosteje pojavljala pri tistih, ki so bili manj zadovoljni s svojim odnosom in bolj negotovi glede zveze.

Pri rezultatih je treba upoštevati tudi omejitve raziskave. V njej so sodelovali večinoma razmeroma dobro izobraženi ljudje v stabilnih partnerskih odnosih, ki so se prostovoljno vključili v daljšo raziskavo družinskega življenja. Avtorji zato dopuščajo možnost, da so bila problematična spletna vedenja v tej skupini manj pogosta ali da jih sodelujoči niso vedno razkrili.

Raziskovalci so poleg tega spremljali le sedem izbranih vedenj, povezanih z digitalno nezvestobo, zato njihova lestvica ne zajema vseh načinov, na katere lahko spletna komunikacija prestopi meje partnerskega odnosa.