Okoli predstavljenih izhodišč se lahko desne stranke relativno hitro poenotijo, meni izredni profesor na katedri za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marinko Banjac.

V teh izhodiščih je mogoče prepoznati dva široka elementa. Prvi je neoliberalizem, ki se kaže v konceptualizaciji dela kot gospodarske in ne socialne kategorije, ideji vitke države, na "dvoživkarstvu" temelječem zdravstvu in ideji meritokracije. Slednja je po njegovem mnenju celo "perverzen neoliberalni element", ker predpostavlja, kot da imajo vsi enaka izhodišča.

Drugi element pa je kulturno-ideološki, ki ga kot glavna protagonistka usmerja SDS. Kaže se v izrazito konservativni logiki, ki v ospredje postavlja družino in dvig rodnosti ter vrednote slovenske osamosvojitve, v kar so po njegovem mnenju vključeni tudi elementi nacionalizma.

Tudi v SDS se po njegovem zavedajo, da "je hudič v podrobnostih", ki v izhodiščih še niso opredeljene in jih bo treba konkretizirati. Kljub temu meni, da so izhodišča dovolj jasna, da se bodo na njih oblikovali konkretni ukrepi in da lahko predstavljajo osnovo za koalicijsko pogodbo. Močno dvomi, da bi se pogajanja lahko tako zapletla, da do dogovora ne bi prišlo, tudi ob tem, da bo Resnica formalno v opoziciji, neformalno pa bi lahko sodelovala v koaliciji.

Po drugi strani ocenjuje, da je med partnerji verjetno dogovorjenega več, kot je bilo predstavljeno javnosti. Vendar vseh podrobnosti ne razkrivajo, dokler niso jasneje oblikovane, tudi zato, da ne bi prišlo do "zunanjega miniranja".

Demokrati Anžeta Logarja, ki so se pogajali tudi s predsednikom Svobode Robertom Golobom, so slednjemu očitali preskromna izhodišča in pogajanja sproti komentirali na družbenih omrežjih. Pri pogajanjih s predsednikom SDS Janezom Janšo pa so se zavili v molk.

Banjac ocenjuje, da so se z Golobom pogajali le na deklarativni ravni, brez resne namere vstopa v vlado z levimi ali levosredinskimi strankami. Med njimi je bilo preveč nekompatibilnosti. "Mislim, da je šlo bolj za tipanje terena, za predstavo za javnost," pravi.

"Tokrat, ko gre zares, pa več kot očitno drugače pristopajo k stvari. Nenazadnje pa je tudi Janša kot ključni protagonist zelo jasno določil smernice, kako morajo in kako bodo igrali naslednje korake do izvolitve njega kot mandatarja in kako bodo vlekli naslednje poteze," ocenjuje. Dodaja, da imajo v SDS dovolj izkušenj, da vedo, kako voditi proces proti oblikovanju koalicije, obenem pa se zavedajo, da bo ta krhka in nestabilna, zato ravnajo previdno.

Napoved Levice o posvetovalnem referendumu glede interventnega zakona vidi kot smiselno potezo levosredinskih strank. Zakon namreč po njegovem prinaša velik preobrat in predstavlja osnovo za nadaljnje politike morebitne desne vlade.

Ukrepi bodo po njegovem močno obremenili proračun, kar bo novi vladi omogočilo utemeljevanje varčevalnih ukrepov in zmanjševanje financiranja nekaterih sistemov, zlasti civilne družbe in določenih socialnih politik. Zato meni, da je širša razprava, tudi preko referenduma, povsem na mestu.

Ne strinja se z oceno predsednika SD Matjaža Hana, da bi šlo zgolj za "nagajanje". Po njegovem gre za poskus nekonfliktne drže vodstva SD. "Če bi dejansko zasledovali konkretne socialne politike in tudi svoja programska izhodišča, bi po mojem mnenju glede tega interventnega zakona morali v SD kar goreti alarmi," je dodal.

Na drugi strani ocenjuje, da je odločitev stranke Resnica, ki poudarja moč ljudi, a referenduma ne bo podprla, logična, saj je sodelovala pri pripravi zakona. Čeprav je poteza kontradiktorna, ni presenetljiva, saj se je stranka že večkrat izkazala na podoben način in iz tega tudi črpa politično podporo.