V Strunjanu so danes predstavili projekt, s katerim si bodo prizadevali za ohranjanje strunjanske artičoke in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo slovenske Istre. Gre za vrsto, ki predstavlja pomemben del naravne in kulturne identitete Strunjana, so sporočili. Ob tem so v krajinskem parku nedavno zaključili obnovo poti v Zaliv sv. Križa.
VIJOLIČNA KRALJICA STRUNJANA: Stara sorta, nova prihodnost za istrske kmete (FOTO)
Piran
????Danes se je na kmetiji Giassi odvila tiskovna konferenca na temo zaključka obnove poti v Zaliv sv. Križa in pričetka...
Objavil/a Krajinski park Strunjan dne Četrtek, 4. december 2025
Strunjanska artičoka je avtohtona sorta, ki izstopa po značilni vijoličasti obarvanosti cvetov in posebnem, bogatem okusu. Ima tudi bistveno višjo prehransko vrednost in zdravilne učinke v primerjavi s klasičnimi komercialnimi sortami, so v sporočilu za javnost pojasnili v javnem zavodu Krajinski park Strunjan.
Kmetje jo običajno sadijo na robove kmetijskih teras. "Delno je to zaradi boljšega izkoristka prostora, delno pa zato, ker ima močan koreninski sistem, ki pomaga pri preprečevanju erozije," so navedli.
Projekt je vreden nekaj manj kot 125.000 evrov in bo trajal dve leti. Začel se bo prihodnji mesec.
Pri projektu Strunjanska artičoka - ohranjanje stare sorte in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre, ki poteka v okviru LAS Zelena Istra in ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, s Krajinskim parkpm Strunjan sodelujejo Univerza na Primorskem, Vrtnarstvo Moretini, kmetiji Giassi in Knez ter turistično društvo Solinar Strunjan.
Ob tem so v strunjanskem krajinskem parku letos zaključili obnovo poti v Zaliv sv. Križa, ki je znan tudi pod imenom Mesečev zaliv. Ta skupaj z ostalimi suhogradnjami v parku po njihovi oceni pomembno prispeva k ohranjanju naravne in kulturne krajine slovenske Istre.
Obnova te pešpoti, ki je dolga približno 250 metrov in obsega 174 ročno postavljenih kamnitih stopnic, je znašala skoraj 92.000 evrov. Pri gradnji so izvajalci brez uporabe mehanizacije v zelo strm teren vgradili približno 40 ton lokalnega peščenjaka. Ob delu so varovali obstoječo vegetacijo in občutljivo klifno okolje, so še pojasnili v sporočilu za javnost.
Kljub obnovljeni poti obiskovalce v parku opozarjajo na previdnost, saj v okolici potekajo stalni geomorfološki procesi, vključno s padanjem kamnov s klifa.

