Eden najpogostejših trikov je manipulacija s 'prekrižano' ceno. Trgovci objavijo visoko 'redno' ceno, jo prekrižajo in poleg postavijo nižjo, ki deluje kot ogromna prihranitev. Raziskave organizacije Consumers' Checkbook pa kažejo, da teh visokih cen kupci skoraj nikoli ne plačajo, saj so izdelki večino časa že tako na akciji. V številnih primerih je prekrižana cena povsem fiktivna in ustvarjena z namenom, da kupcu zbudi lažen občutek velikega popusta. Poleg tega analiza podjetja ITMAGINATION razkriva, da trgovci pred črnim petkom dvignejo cene, nato pa jih na 'veliki dan' spustijo na raven, ki je pogosto še vedno višja od cene v preteklih mesecih.

Trgovci se ne poslužujejo le številk, temveč tudi psiholoških pritiskov, kot je ustvarjanje občutka nujnosti. Oglasi z opozorili 'samo še 2 artikla', 'ponudba poteče čez 5 minut' ali '500 ljudi gleda ta izdelek' sprožijo strah pred zamudo (FOMO), zaradi katerega kupci pogosto delujejo impulzivno. Barve, odštevalniki in dramatične grafike so zasnovani tako, da spodbujajo hitre, neracionalne odločitve, pri čemer trgovci izkoriščajo naravne odzive človeških možganov.

Pri cenah je pogost tudi trik z besedo 'do', kot denimo 'popusti do 80 odstotkov'. Te številke so tehnično resnične, a običajno se nanašajo na zelo majhen del izdelkov, pogosto stare zaloge ali manj vredne artikle. Najbolj priljubljeni izdelki imajo minimalna znižanja ali pa sploh niso vključeni v popust. Podobno velja za obljube o 'popustih na celoten asortiman', pri čemer drobni tisk pogosto izključuje najbolj privlačne znamke in kategorije.

Manj znan, a zelo problematičen trik je prodaja cenejših različic izdelkov, pripravljenih posebej za velike razprodaje. Ti televizorji, prenosniki in drugi izdelki imajo pogosto slabše komponente ali manj priključkov, čeprav so po izgledu skoraj enaki originalnim modelom. Kupec misli, da kupuje vrhunski model po izjemni ceni, v resnici pa dobi izdelek, ki je bil načrtno izdelan kot cenejša, manj kakovostna različica.

Medtem ko so fizične trgovine prostor psiholoških iger, je splet postal nevaren teren za prevare. V času črnega petka kibernetski kriminalci izdelujejo lažne spletne trgovine, ki posnemajo znane blagovne znamke in ponujajo izdelke po cenah, "predobrih, da bi bile resnične". Cilj je kraja podatkov kreditnih kartic in osebnih podatkov. Pogoste so tudi phishing prevare z lažnimi obvestili o "težavah z dostavo" ali "ekskluzivnih kuponih".

Kljub številnim pastem je mogoče kupovati pametno. Pomembno je, da kupci ignorirajo prekrižane cene, uporabljajo orodja za sledenje zgodovini cen, preverjajo točne modele izdelkov in se pred nakupovanjem držijo pripravljanega seznama in proračuna. Prav tako je važno prebrati pogoje vračila in preveriti morebitne skrite stroške dostave. Črni petek lahko postane priložnost za prihranek, vendar le za tiste, ki so previdni, dobro informirani in skeptični. Za večino drugih pa ostaja le skrbno režirana predstava, v kateri trgovci skoraj vedno zmagajo.