Mnoge od teh kemikalij bi morale biti po mnenju strokovnjakov popolnoma prepovedane v kozmetičnih izdelkih. To predvideva tudi kalifornijski predlog A.B. 2762 – Zakon o kozmetiki brez toksinov, ki izpostavlja seznam snovi, za katere obstajajo resni zdravstveni pomisleki.

Med kemikalijami, ki jih zakon predlaga za prepoved, so:

- formaldehid – dobro znani rakotvornik, ki se uporablja kot konzervans,

- paraformaldehid in metilen glikol – različici formaldehida,

- quaternium-15 – konzervans, ki med razgradnjo sprošča formaldehid,

- živo srebro, ki lahko resno poškoduje ledvice in živčni sistem,

- dibutilftalat (DBP) in dietilheksilftalat (DEHP) – ftalati, ki motijo hormone in škodujejo reproduktivnemu sistemu,

- izobutilni in izopropilni parabeni, ki prav tako vplivajo na hormonsko ravnovesje,

- dolgoverižne PFAS kemikalije, povezane z večjim tveganjem za rakava obolenja,- m- in o-fenilendiamin, pogosto uporabljena v barvah za lase, ki lahko poškodujeta DNA in povečata tveganje za raka.

Vse te kemikalije je Evropska unija že prepovedala, enako pa so storile tudi številne druge države. Veliki ameriški trgovci, kot so Target, Rite Aid, Walgreens in CVS Health, so jih zaradi varnostnih pomislekov umaknili iz svojih blagovnih znamk. CVS Health na primer že od leta 2019 ne dovoljuje uporabe formaldehida, snovi, ki ga sproščajo, številnih parabenov ter ftalatov DBP in DEHP. Nekatere od teh kemikalij so prepovedane tudi v izdelkih trgovske verige Whole Foods.

Poseben problem pa je, da se nekatere kemikalije iz seznama A.B. 2762 sploh ne pojavijo na deklaraciji, ker so vključene v široko kategorijo "fragrance" oziroma dišav. Ta izraz je na zvezni ravni izvzet iz obveznega razkritja posameznih sestavin. Tako se lahko ftalata DBP in DEHP v izdelku skrivata pod zgolj eno skupno oznako.

Dibutilftalat je motilec hormonov in razvojni toksin, ki škoduje razvoju moških reproduktivnih organov. Povzroči lahko zgodnjo puberteto pri fantih in druge motnje razvoja. Dietilheksilftalat prav tako škoduje reproduktivnemu sistemu, vpliva na razvoj ploda in je označen kot morda rakotvoren.

Dobra novica je, da so mnoge od teh kemikalij danes v kozmetiki uporabljene zelo redko in jih je mogoče razmeroma preprosto nadomestiti. Podatkovna baza EWG Skin Deep je na primer zaznala izobutilparaben v 96 izdelkih in izopropilparaben v 12 izdelkih, vse od leta 2017. Analiza iz leta 2018 pa je pokazala, da manj kot 200 izdelkov vsebuje katero od 13 PFAS kemikalij.

Kozmetična industrija je od leta 1938, ko je bil sprejet Zakon o hrani, zdravilih in kozmetiki, iz približno 1 milijarde dolarjev prodaje zrasla na več kot 169 milijard dolarjev leta 2016. Kljub tolikšni rasti pa zakon, ki ureja kozmetiko, obsega le dve strani, kar pomeni, da ima FDA zelo omejena pooblastila za nadzor kemikalij in onesnaževal, ki lahko povzročajo dolgoročna zdravstvena tveganja.

Za razliko od prehranskih dodatkov, barvil ali pesticidov FDA nima pristojnosti, da bi presojala kronična tveganja kemikalij, ki se uporabljajo v kozmetiki. V praksi to pomeni, da se mora FDA v veliki meri zanesti na to, da industrija sama skrbi za varnost svojih izdelkov.

Kozmetiko pa ljudje uporabljajo vsak dan in v velikih količinah. Povprečna Američanka uporabi 12 izdelkov, ki skupaj vsebujejo 168 različnih kemikalij, povprečen moški pa 6 izdelkov s 85 kemikalijami. Veliko teh izdelkov se nanaša neposredno na kožo, največji organ telesa, kjer se njihove sestavine lahko vpijajo neposredno v krvni obtok.

Povpraševanje po kozmetiki še naprej narašča, prav tako njen uvoz. Leta 2016 je bilo v ZDA uvoženih 2,9 milijona pošiljk kozmetičnih izdelkov iz 181 držav. Uvoz kozmetike iz Kitajske pa se je med letoma 2011 in 2016 povečal za kar 79 odstotkov.

Čeprav je večina kemikalij v kozmetiki varnih, so bile nekatere povezane z rakom, nevrološkimi okvarami, težavami s plodnostjo in razvojnimi motnjami. Snovi iz kozmetičnih izdelkov lahko vstopajo v telo na različne načine – skozi kožo, z vdihavanjem, zaužitjem ali pri vaginalni uporabi. Poleg tega so lahko izdelki onesnaženi tudi s težkimi kovinami, kot so arzen, kadmij, svinec, živo srebro in nikelj.

Nekatere kemikalije predstavljajo tveganje že pri zelo nizkih odmerkih, saj lahko vplivajo na hormonski sistem. Najbolj ranljivo obdobje sta nosečnost in zgodnje otroštvo, ko se razvijajo organi in živčni sistem. Izpostavljenost hormonskim motilcem je povezana z rakom dojk ter oslabljenim imunskim sistemom, kar povečuje dovzetnost za bolezni.

Tudi posamezni kozmetični postopki lahko povzročijo akutne zdravstvene težave, kot so opekline, izpadanje las, rane, krvavitve iz nosu ali kožne reakcije. Med najpogosteje kritiziranimi so postopki ravnanja las s formaldehidom. FDA pa redno odkrije tudi izdelke, ki so kontaminirani z bakterijami ali vsebujejo prepovedana barvila.

Trenutna zakonodaja FDA pa ima zelo velike pomanjkljivosti: podjetjem ni treba registrirati izdelkov, razkriti sestavin, upoštevati pravil dobre proizvodnje ali poročati o neželenih učinkih. FDA tudi nima pooblastila, da bi nevarne kozmetične izdelke odpoklicala – kar lahko stori pri hrani, zdravilih ali medicinskih pripomočkih.

Od več kot 10.000 kemikalij, ki se uporabljajo v kozmetiki, je FDA doslej prepovedala ali omejila le enajst. To je izjemno malo, še posebej v primerjavi z drugimi ameriškimi agencijami, ki imajo veliko širša pooblastila pri nadzoru kemikalij v živilih, pesticidih ali potrošniških izdelkih.

ZDA pri regulaciji kozmetike zato močno zaostajajo za preostalim svetom. Več kot 40 držav je prepovedalo ali omejilo skupaj več kot 1.400 kemikalij v kozmetičnih izdelkih. Vse snovi, zajete v predlogu A.B. 2762, so v Evropski uniji že prepovedane, med njimi parabeni, ftalati, živo srebro, formaldehid in PFAS.

Kljub temu se kozmetična industrija v ZDA že desetletja upira strožjemu nadzoru. Nekatera podjetja sicer podpirajo posodobitev zakonodaje in večji nadzor FDA, druga pa takšnim spremembam odločno nasprotujejo.

Potrošniki so medtem precej bolj enotni. Večina želi strožji nadzor nad kemikalijami v kozmetiki. Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da je dve tretjini vprašanih verjelo, da FDA že preverja sestavine kozmetičnih izdelkov (čeprav to le omejeno drži), tri četrtine pa bi si želele strožjih pravil.

Poleg tega devet od desetih potrošnikov meni, da bi morala podjetja FDA obvezno obveščati o škodljivih izdelkih, da bi morala FDA imeti možnost obveznega odpoklica nevarnih izdelkov, ter da bi morali biti kozmetični izdelki izdelani v čistih in nadzorovanih pogojih, navaja spletna stran ewg.org.