Janez Janša

Premier Robert Golob je v pogovoru o širitvi EU, skupaj z evropsko komisarko Marto Kos, poslance pozval k razmisleku o ukinitvi volilnega molka, predvsem zaradi zunanjih vplivov, ki tem pravilom ne sledijo. Ob obisku doma starejših občanov je poudaril, da si želi, da bi parlament pobudo obravnaval resno. Opozoril je, da so se "desni populisti zelo dobro organizirali na družbenih omrežjih" in da tam "sistematično kršijo volilni molk". Ker učinkovitih orodij proti takim kršitvam ni, je po njegovem najboljša rešitev izenačitev pravil z odpravo molka.

V parlamentarnih strankah so odzivi različni, a na načelni ravni ne povsem odklonilni. Največ pripravljenosti za spremembe so pokazali v največjih poslanskih skupinah Svobode in SDS.

V Svobodi se bodo o predlogu pogovorili prihodnji teden. Poslanka Lucija Tacer Perlin je poudarila, da volilni molk ob novih tehnologijah "ne dosega več svojega namena". Meni, da je treba pretehtati, kaj molk sploh še prinaša in ali ga je mogoče izvajati v praksi, ter da za izboljšave nikoli ni prepozno, če so sprejete premišljeno.

V SDS so spomnili, da je njihovo stališče o nepotrebnosti volilnega molka že dolgo znano in nespremenjeno. Izpostavili so, da molk ne velja za posameznike, temveč le za kandidate in organizatorje kampanj. Dodali so, da bi vlada, če bi res želela enaka pravila za vse, morala pozvati k vrnitvi ukinjenih volišč.

V isti stranki so oddali tudi predlog novele zakona o volitvah, ki predvideva enotno številčenje kandidatur v vseh volilnih enotah. Prepričani so, da bi to povečalo preglednost, poenostavilo glasovnice ter zmanjšalo možnost napak in očitkov o manipulacijah.

V SD in Levici pa so opozorili, da so pred razmislekom o ukinitvi molka potrebni široka razprava, premislek in vključitev stroke, civilne družbe in medijev. Opozarjajo tudi na tveganje spreminjanja pravil tik pred volitvami.

V SD poudarjajo, da je potreben širok politični in družbeni konsenz, saj digitalizacija in družbena omrežja otežujejo nadzor, sodišča pa opozarjajo na kompleksnost presoje političnega izražanja. Menijo, da volilni molk sicer je ustaljena praksa, vendar ne nujno nespremenljiva.

V Levici pravijo, da zunanji vplivi na demokratične procese niso nov pojav in da jih je treba obravnavati celovito, ne zgolj skozi vprašanje molka. Opozarjajo, da so bile letos resnejše kršitve volilnih pravil domačega izvora, ne iz tujine.

Poudarjajo, da bi odprava molka lahko prinesla več napetosti in dodatna tveganja na dan volitev, od neposrednih pritiskov na volivce do organiziranih mobilizacij tik pred volišči. Ključno je, da pravila veljajo enako za vse, obenem pa mora biti razprava o digitalnih izzivih premišljena in usmerjena v dolgoročno zaščito demokracije.

V NSi se na novinarska vprašanja o tej temi danes niso odzvali.