Visceralna maščoba se razlikuje od podkožne maščobe, ki predstavlja večino telesne maščobne mase. Je bolj presnovno aktivna, povzroča večje vnetje in hormonske spremembe, ki vplivajo na sposobnost telesa za uravnavanje inzulina. To lahko vodi do poškodb v možganih, vključno z zmanjšanim pretokom krvi v hipokampusu, ki je bistven za spomin. Po navedbah raziskovalca dr. Cyrusa Rajija, ki vodi študijo, je visceralna maščoba bolj škodljiva kot podkožna, saj spodbuja vnetne procese in inzulinsko odpornost, kar prispeva k razvoju bolezni.

Raziskava, ki jo je vodila ekipa z Medicinske fakultete Univerze Washington v St. Louisu, je vključevala napredne metode slikanja možganov, kot so PET-skeniranja za prepoznavanje beta-amiloidnih oblog in tau proteinov ter MRI za merjenje količine visceralne maščobe. Rezultati so pokazali, da več visceralne maščobe povečuje tveganje za kopičenje teh beljakovin v možganih in zmanjšanje sive možganovine, kar je zgodnji znak Alzheimerjeve bolezni.

Debelost, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot globalno epidemijo, je poglavitni dejavnik tveganja. Po ocenah bi lahko v ZDA zaradi prekomerne telesne teže do leta 2050 kar dva milijona ljudi razvilo Alzheimerjevo bolezen. Raziskovalci poudarjajo, da zmanjšanje visceralne maščobe v srednjih letih predstavlja pomemben korak k preprečevanju bolezni.

Kot enega od ukrepov predlagajo redno telesno aktivnost, zlasti vadbo v t. i. coni 2, kjer se posamezniki gibajo vmernem tempu, ki spodbuja kurjenje maščob in ohranja zdravo srčno-žilno kondicijo. Poleg tega priporočajo vaje za moč, saj večja mišična masa prispeva k višjemu metabolizmu in učinkovitejšemu kurjenju maščob. Poudarjajo tudi pomen uravnoteženega vnosa beljakovin, ki pomaga ohranjati mišično maso.