Nevroznanstvenica Dorsey Standish je za portal Eat This pojasnila, kaj se v telesu dogaja ob izgubi ene same ure spanja in kako si lahko nato pomagamo pri okrevanju.

Na prvi pogled se zdi, da izguba ene ure spanca ne more imeti resnih posledic, vendar Standish opozarja, da se že ob takšni manjši izgubi začne oblikovati t. i. spalni dolg, ki se lahko sčasoma kopiči. Če več večerov zapored hodite spat 30, 45 ali 60 minut pozneje kot običajno, se lahko v nekaj dneh nabere precejšnja količina izgubljenega spanca. Odraslim se praviloma priporoča vsaj sedem ur spanja na noč, vendar se potrebe razlikujejo od posameznika do posameznika.

Raziskave kažejo, da lahko izguba ene same ure spanja povzroči povečan apetit, tudi za približno 200 dodatnih kalorij na dan, hkrati pa vodi v slabšo telesno vzdržljivost in zmanjšano produktivnost. Po podatkih Univerze v Michiganu se lahko tveganje za srčni infarkt dan po izgubi ene ure spanca poveča za 24 odstotkov. Kljub temu profesor Peter Eastwood poudarja, da se telo na enkratno izgubo spanca običajno še zna dokaj dobro prilagoditi, zato so posledice v večini primerov razmeroma majhne.

Če že vnaprej veste, da določeno noč ne boste mogli iti spat ob običajnem času, se je na to smiselno pripraviti. Standish svetuje, da se v takih primerih že večer prej v posteljo odpravite uro ali celo več prej, a hkrati opozarja, da to še ne pomeni, da boste tudi hitreje zaspali. Zato je pomembno, da proces umirjanja začnete prej, na primer z zgodnejšo večerjo ter z mirnimi večernimi navadami, ki telesu pomagajo preiti v stanje pripravljenosti na spanec.

Ko gre za nadomeščanje izgubljene ure spanja, Standish pojasnjuje, da lahko krajši dremež ali nekoliko kasnejše vstajanje pomagata ublažiti pomanjkanje spanca, vendar popolno okrevanje lahko traja tudi več dni. Nekatere raziskave namreč kažejo, da so za nadoknadenje ene same izgubljene ure spanja lahko potrebni celo do štirje dnevi.

Naslednji dan po pomanjkanju spanca je lahko krajši dremež zelo koristna pomoč. Standish priporoča 10 do 20 minut spanja ali tako imenovani globoki počitek brez spanja (NSDR). Gre za sprostitvene tehnike, kot je na primer joga nidra, ki pomagajo telesu in umu, da se umirita. Takšne prakse lahko osvežijo kognitivno energijo, izboljšajo delovanje možganov ter povečajo raven dopamina in občutek sproščenosti.