(foto: Zdravko Primožič/FPA)

Na splošno veliko število vrst kaže na dobro stanje našega morja, stanje se izboljšuje tudi z vidika kemičnega onesnaženja, je dejala vodja Morske biološke postaje Piran Patricija Mozetič. Obenem pa je opozorila, da je to zelo dinamičen in spremenljiv sistem, zato bo treba v prihodnje biti pozoren na vplive človeške dejavnosti, kot je vnos tujerodnih organizmov, posledice tropikalizacije, pa tudi izginevanje določenih habitatov v priobalnem pasu.

Na Morski biološki postaji Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, se raziskovalci usmerjajo predvsem na določene skupine organizmov, kot so nekomercialne ribe, mehkužci in planktonski organizmi, je pojasnila Mozetičeva. Z razvojem znanstvenih metod skoraj vsako leto identificirajo kakšno novo vrsto fitoplanktona, kar sicer ne pomeni, da se je določena vrsta v našem morju pojavila na novo, pač pa gre za zelo majhne organizme, denimo mikronskih velikosti.

(foto: T. Makovec/Morska biološka postaja Piran)

Biodiverziteta severnega Jadrana je visoka

Kar se tiče nekomercialnih rib, pa v našem morju beležijo veliko število vrst v primerjavi s celotnim Jadranskim morjem. Če je v Jadranu okoli 470 različnih vrst, jih je pri nas dobra polovica, kar je zavidljiva številka, je ocenila Mozetičeva. Gledano po določenih skupinah organizmov je biodiverziteta severnega Jadrana kar visoka, se pa povečuje tudi na račun vnašanja tujerodnih organizmov in s širjenjem območja toploljubnih vrst proti severu zaradi dviga temperature morja v zadnjih letih.

Med tujerodnimi vrstami je sicer izredno malo invazivnih, torej takšnih, ki bi izrinile avtohtone vrste. Večina tujerodnih vrst pri nas najde degradirano okolje ali kakšno nezasedeno nišo in tam vzpostavi svojo populacijo. Kot je posvarila Mozetičeva, pa je tujerodne vrste vsekakor treba spremljati, da ne bi razvili invazivnih oz. škodljivih lastnosti. V povezavi z vnosom tujerodnih vrst je potencialno problematičen ladijski promet, in sicer zaradi izpusta balastnih voda, v katerih določeni organizmi lahko v odsotnosti svetlobe preživijo tudi nekaj tednov, je opozorila sodelavka MBP Janja France.

Postopke ravnanja z balastnimi vodami določa mednarodna konvencija, a so v preteklosti vseeno odkrili tujerodne vrste, konkretno en zooplanktonski organizem, ki je ostal omejen na območje koprske luke, je spomnila vodja MBP. Kot je dodala Francetova, je prav zaradi širitvenega potenciala tujerodnih vrst potrebno budno spremljanje njihovega morebitnega vnosa.

(vir: Pixabay)

Do onesnaženja prihaja tudi zaradi kopalcev

Točnih podatkov o vplivu ribolova na slovensko ribjo populacijo na MBP nimajo, na splošno pa tako prelov kot prilov tj. organizmi, ki se ujamejo v mreže, a niso zanimivi za ribiče, dejavnika, ki vplivata na zmanjšanje biodiverzitete in na zmanjšanje populacij, je navedla Mozetičeva. Kot je dodala, na globalni ravni zaradi osiromašenja ribjih populacij v zadnjih letih postaja vse bolj pomembna dejavnost marikultura, ki pa lahko prav tako negativno vpliva na okolje.

Čeprav je slovensko morje dokaj majhno, ima tudi koncentracija kopalcev vpliv na morje. Tako lahko prihaja do lokalnega fekalnega onesnaženja, določen vpliv imajo tudi kreme, ki jih uporabljajo kopalci in se nato spirajo v morski vodi. Na splošno pa je ta vpliv omejen na ozko območje, ker so prisotni kopalci, je ocenila Francetova.