Center za socialno delo (CSD) Južna Primorska se je odzval na očitke vnukinje 92-letne varovanke iz Kopra, ki živi pod stalnim skrbništvom od leta 2019. Vnukinja CSD očita večletno zamudo pri popisu premoženja babice, izolacijo, pomanjkljiv nadzor nad porabo babičinih finančnih sredstev ter spornost postopka imenovanja skrbnika. Direktorica Tjaša Rodman priznava zamudo, a zavrača večino očitkov o nepravilnostih. Poudarja, da premoženje varovanke ni bilo ogroženo, skrbniška poročila pa so bila redno preverjana. Glede omejevanja stikov pravi, da CSD nima pristojnosti za urejanje tovrstnih razmerij, kljub temu pa je vpletene večkrat pozival k dialogu.
SKRBNIŠTVO NAD 92-LETNO STAROSTNICO: CSD Južna Primorska se brani očitkov vnukinje
Koper
Poročali smo že o domnevni zlorabi skrbništva nad 92-letno starostnico iz Kopra. Vnukinja opozarja na resne nepravilnosti pri izvajanju skrbništva, ki traja že od leta 2019. Eden najresnejših očitkov se nanaša na zamudo pri izvedbi zakonsko predpisanega popisa premoženja - Center za socialno delo (CSD) Južna Primorska tega ni opravil v roku 30 dni, kot to zahteva zakon, temveč šele leta 2025. Opozarja tudi na izolacijo babice od nekaterih sorodnikov - okno v njeni sobi naj bi bilo celo zatemnjeno s folijo, stiki pa naj bi bili preprečeni. Skupaj z materjo naj v šestih letih ne bi imeli možnosti sodelovanja v postopkih, povezanih s skrbništvom. Dodatno izraža zaskrbljenost zaradi porabe babičinega denarja, nad čemer naj drugi svojci ne imeli nobenega pregleda. Kritiko usmerja tudi v pomočnico direktorice CSD Južna Primorska Tatjano Frančeškin, ki ji očita pomanjkanje odziva, razumevanja in ukrepanja v korist varovanke, kljub zaznani stiski.
Center za socialno delo Južna Primorska priznava šestletno zamudo pri popisu premoženja 92-letne varovanke, vendar zanika odtujitev sredstev in druge nepravilnosti. Kot je zapisala v odgovorih na naša vprašanja direktorica Tjaša Rodman, je inšpekcijski nadzor kot edino nepravilnost ugotovil zamudo pri izdelavi popisa premoženja, "drugih nepravilnosti ni bilo" ter da je "pri vseh obiskih, napovedanih in nenapovedanih, CSD vedno znova ugotavljal, da je za varovanko dobro poskrbljeno."
"Dejstvo je, da Center za socialno delo (CSD) popisa premoženja leta 2019 ni opravil v predpisanem roku. Ali je razlog za to preobremenjenost, ne moremo z gotovostjo potrditi niti izključiti. Vsekakor pa zamuda ni opravičilo," navaja Rodmanova. "CSD si ves čas prizadeva, da do takšnih primerov ne bi prihajalo. Žal pa je zaposlenih na področju skrbništva odraslih, ne le v Kopru, temveč po vsej Sloveniji, premalo."
Kljub temu po zagotovilih Rodmanove premoženje ni bilo ogroženo: "Kljub zamudi pri popisu premoženja pa je bistveno, da premoženje varovanke ni bilo ogroženo. Takoj po uvedbi postopka odvzema poslovne sposobnosti na sodišču v Kopru je bila na vseh nepremičninah varovanke vpisana zaznamba osebnega stanja. To pomeni, da brez soglasja CSD ni bil več mogoč pravni promet s temi nepremičninami. Tudi kasneje pridobljena dokumentacija potrjuje, da v času, ko je bil postavljen skrbnik, ni prišlo do odtujitve denarnih sredstev z bančnega računa varovanke."
Glede domnevne odtujitve finančnih sredstev je Rodmanova jasna: "Skrbniška poročila smo na CSD vsa leta pridobivali in preverjali. V času postavitve varovanke pod skrbništvo nismo zaznali nobenih odtujitev finančnih sredstev. Skrbniška poročila so bila posredovana in preverjena pravočasno. Iz dokumentacije ni razvidno, da bi do odtujitve finančnih sredstev prišlo v času trajanja skrbništva. Če pa je morebiti do odtujitev prišlo pred datumom, ko je CSD imenoval skrbnika, CSD ni pooblaščen za preverjanje takšnih zlorab."
Na očitek o izključevanju vnukinje in njene matere iz postopkov Rodmanova pojasnjuje pravno podlago. "Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namenjen izključno varovanju pravic in koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. Zato ima v tem postopku status stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, ter oseba, ki je postavljena za skrbnika, saj prevzema skrbniške obveznosti. Druge osebe, vključno s sorodniki, nimajo statusa stranke, četudi s svojimi predlogi lahko sodelujejo v postopku. Iz dokumentacije izhaja, da so bili potomci varovanke seznanjeni s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kar pomeni, da navedeni očitek ne drži."
Postopek imenovanja stalnega skrbnika je vodila strokovna delavka CSD, odgovorna za področje skrbništva v tistem času, ki je po zagotovilih Rodmanove opravila vse potrebne poizvedbe glede primernosti skrbnika. "Strokovna delavka je ob uvedbi postopka obvestila in seznanila vse najbližje sorodnike varovanke, konkretno tri hčerke in sina. Iz vabila je razvidno, da so bili pozvani k posredovanju želja ali drugih predlogov glede imenovanja skrbnika. Prav tako so prejeli informacijo o osebi, ki naj bi bila imenovana za skrbnika. Iz dokumentacije ni razvidno, da bi kdorkoli od pozvanih nasprotoval imenovanju ali podal zadržke glede primernosti predlagane osebe za skrbnika," navaja Rodmanova.
Poleg tega je CSD ugotovil, da ima predlagana oseba za skrbnico varovankino pooblastilo za upravljanje bančnega računa že od leta 2003, iz česar "je mogoče sklepati, da je varovanka, ko je bila še sposobna odločanja, to osebo smatrala za zaupanja vredno". Kot še dodaja, lahko bližnji sorodniki, ki menijo, da skrbnica ne opravlja svojih dolžnosti v korist varovanke, "pri pristojnem sodišču sprožijo postopek za razrešitev in imenovanje novega skrbnika".
Rodmanova je tudi zanikala, da bi se stik vnukinje z babico preprečeval, obenem pa opozorila na konfliktne odnose med svojci. "CSD je znano stališče skrbnice, da stika vnukinje z babico ne preprečuje. Prav tako je CSD znano, da so odnosi med bližnjimi sorodniki varovanke visoko konfliktni. O tem pričajo tudi informacije o posredovanju policije zaradi konfliktnih odnosov."
CSD naj bi poskušal spore rešiti: "CSD je v zvezi s tem večkrat pozval sprte strani, naj spore rešujejo po mirni poti. Ponudil jim je tudi pomoč pri urejanju stikov z varovanko, vendar se za takšno rešitev niso odločili." Kot še dodaja Rodmanova: "CSD nima pristojnosti, da bi stike odrejal ali prepovedoval, saj je to izključno v domeni sodišč. CSD lahko pri tem ponudi le pomoč pri dogovarjanju ali iskanju možnih rešitev za izvajanje stikov, vendar je za to potrebna pripravljenost vseh vpletenih."