Občinski svetniki MOK bodo odločali o enem ključnih razvojnih dokumentov: Strategiji razvoja turizma slovenske Istre 2030. Slovenska Istra velja za eno najmočnejših turističnih regij v državi. Na manj kot dveh odstotkih slovenskega ozemlja, s približno 4,3 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, ustvari skoraj petino vseh prenočitev v Sloveniji in razpolaga s približno 17,5 odstotka vseh turističnih ležišč, skupaj kar 33.890 ležišč. Leta 2024 je regija presegla tri milijone prenočitev, kar pomeni skoraj 46-odstotno rast v primerjavi z letom 2015. Povprečna doba bivanja znaša 3,2 dneva, kar je nadpovprečno glede na slovensko povprečje.

Kljub temu analiza kaže, da se ključni strukturni problemi niso bistveno spremenili. Poletna sezona ostaja izrazito dominantna – julij in avgust ustvarita okoli 40 odstotkov vseh prenočitev, celotno obdobje od junija do septembra pa skoraj dve tretjini letnega povpraševanja. Sezonskost se v celotnem obdobju med letoma 2014 in 2024 ni izboljšala, kar ob prostorskih omejitvah in pritiskih na obalno območje dodatno zaostruje upravljavske izzive.

Neuravnotežena ostaja tudi struktura nastanitvenih zmogljivosti. Delež hotelskih in podobnih objektov znaša le okrog 25 odstotkov vseh turističnih ležišč, medtem ko so sobe in apartmaji v zadnjem desetletju postali dominantna oblika – danes predstavljajo okrog 41 odstotkov vseh postelj, segment "drugih nastanitvenih obratov" pa se je med letoma 2014 in 2024 povečal za več kot 50 odstotkov. Hotelska ležišča so v istem obdobju celo rahlo upadla, kar pomeni, da se kakovostna slika nastanitvene strukture kljub rasti obsega ni bistveno izboljšala.

Zakaj skupna strategija

Prav sezonskost, pritisk na obalni prostor, prometna obremenjenost in razpršeno upravljanje turizma so med glavnimi razlogi, da so se občine odločile za pripravo skupnega regijskega dokumenta. Strategija izhaja iz ocene, da slovenska Istra v praksi deluje kot enoten turistični sistem – skupna po naravi, kulturi in prostoru –, vendar brez enotnega upravljanja in skupne organizacijske strukture. Dokument poudarja, da regijsko povezovanje omogoča učinkovitejše trženje, razvoj skupnih produktov ter lažje pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Ob tem izpostavlja, da je podoba slovenske Istre na ključnih tujih trgih še vedno preveč vezana zgolj na morje in sonce, trženje pa ostaja pretežno organizirano lokalno po posameznih občinah.

Strategija je usklajena z nacionalno turistično politiko, ki v obdobju do leta 2028 spodbuja oblikovanje regijskih destinacijskih organizacij. Že prvi razpis Slovenske turistične organizacije za leto 2025 je sledil regijski logiki, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pa naj bi v začetku leta 2026 objavilo razpis, kjer bo za pridobitev sistemskih sredstev ključen prav regijski nosilec. Uspešna prijava na ta razpis bi med drugim omogočila zaposlitev koordinatorja, ki bi izvajal aktivnosti opredeljene v skupni strategiji. Sprejem skupne strategije je tako hkrati tudi predpogoj za prihodnje financiranje.

Trije scenariji, ena odločitev

Pripravljavci so oblikovali tri možne razvojne scenarije. Prvi, poimenovan "Umirjena trajnost – butična riviera", predvideva zelo zmerno rast z osredotočenostjo na dvig kakovosti in zmanjševanje sezonskih konic, torej podobo umirjene, butične destinacije višje vrednosti. Drugi, "Tako kot je in še več", bi pomenil nadaljevanje obstoječega modela z izrazitejšim poudarkom na rasti obsega obiska in prenočitev, ob omejenem skupnem upravljanju in ohranjanju podobe množičnejše poletne riviere.

Tretji scenarij, "Skupaj za več in bolje", predvideva aktivno, usklajeno upravljanje na ravni celotne regije, postopno a odločnejšo rast, razvoj strukturiranih in kakovostnih kapacitet ter odločno desezonalizacijo. Na podlagi strokovne primerjave in ob podpori deležnikov – 53 odstotkov anketiranih je izbralo prav tretji scenarij –, je bil izbran slednji. Ta predvideva zmerno, a bolj odločno rast, dvig kakovosti in dodane vrednosti, razvoj strukturiranih nastanitvenih zmogljivosti, večjo povezanost obale z zaledjem ter postopno usmerjanje na zahtevnejše trge z višjo potrošnjo.

Ambiciozni cilji do leta 2030

Cilji do leta 2030 so opredeljeni v sistemu ključnih kazalnikov uspešnosti. Število vseh prenočitev naj bi z dobrih treh milijonov naraslo na skoraj štiri milijone, skupni prihodki iz naslova turistične, gostinske in dodatne potrošnje turistov in izletnikov pa naj bi se z ocenjenih 792 milijonov evrov povzpeli na 1,34 milijarde evrov, kar pomeni 70-odstotno rast. Skupna dodana vrednost naj bi se z 277 milijonov evrov povečala na 516 milijonov, dodana vrednost na zaposlenega v gostinstvu in turizmu pa naj bi porasla za 40 odstotkov, na 58.116 evrov.

Hkrati naj bi prišlo tudi do postopnega izenačevanja porazdelitve prenočitev skozi leto. Skupna ocena plačil davkov, prispevkov in taks v proračune iz naslova turistične potrošnje naj bi narasla s 114 na 184,8 milijona evrov letno.

Pet področij ukrepanja

Strategija opredeljuje pet področij ukrepanja. Prvo se ukvarja z razvojem in upravljanjem produktov ter predvideva povezovanje razpršene ponudbe v skupne regijske produkte in vzpostavitev inovacijskega okolja, skupaj z boljšo infrastrukturo za trajnostno mobilnost med obalo in zaledjem. Drugo področje krepi verige vrednosti med turizmom, lokalnim kmetijstvom in ribištvom, in sicer z razvojem teritorialne kolektivne blagovne znamke slovenske Istre, krepitvijo znamčenja oljčnega olja, vina in izbranih lokalnih pridelkov ter projektom "Odpri vrata slovenske Istre" in skupno lokalno borzo pridelkov. Tretje področje je namenjeno promociji in digitalizaciji – predvideva okrepitev skupne regijske trženjske platforme, ki je sicer že vzpostavljena v okviru programa Love Istria, ter postopni prenos lokalnih promocijskih aktivnosti na regijsko raven.

Četrto področje naslavlja trajnost, mobilnost in upravljanje turističnih tokov, vključno z usmerjanjem obiska v zaledje in skupnim izvajanjem Zelene sheme slovenskega turizma. Peto področje pa pokriva naložbe, podjetništvo, infrastrukturo in kadre – sem spadajo priprava razvojnega master plana turizma, dvig hotelskih kapacitet, spodbujanje podjetništva ter sistematično sodelovanje z izobraževalnimi institucijami.

Skupna organizacija kot pogoj

Eden ključnih delov dokumenta je predlog vzpostavitve skupne regijske destinacijske organizacije (DMO), ki bi nadomestila sedanje štiri ločene strukture – GIZ Piran, GIZ Izola, Javni zavod za mladino, kulturo in turizem Koper ter Javni zavod za naravo in družbo Ankaran. Te se danes povezujejo le prek programa Love Istria, a brez izbranega skupnega nosilca in z omejenimi viri, ki zajemajo le okrog 5 do 8 odstotkov vseh destinacijskih sredstev.

Strategija je obravnavala tri možne organizacijske scenarije: ohranitev obstoječega dogovornega partnerstva, nadgrajeno pogodbeno sodelovanje z ločenimi organizacijami ali skupna regijska DMO. Kot priporočena rešitev je izpostavljen tretji model – skupna regijska DMO, ki bi jo ustanovile vse štiri občine skupaj z gospodarstvom. Ta model bi po oceni pripravljavcev omogočil združevanje kadrov in sredstev, eno močno trženjsko ekipo namesto štirih šibkejših, učinkovitejšo desezonalizacijo, lažji razvoj skupnih produktov, močnejši nastop na mednarodnih trgih ter boljše črpanje državnih in evropskih sredstev. Dve tretjini sodelujočih ponudnikov naj bi tak model že podprlo.

Skupna vrednost napovedanih investicij v širšem turističnem razvoju regije naj bi v obravnavanem obdobju presegla 492 milijonov evrov. Strategijo je decembra 2025 že sprejel občinski svet Občine Ankaran, na današnji seji jo obravnaval tudi občinski svet MOK.