Neto dobiček iz poslovanja skupno 4863 družb v regiji, ki so Ajpesu predložila letna poročila, je bil z 220,9 milijona evrov za 13,5 odstotka nižji od tistega v letu 2018. Po drugi strani so se za tri odstotke na 4,995 milijarde evrov povečali celotni prihodki družb, povečala pa se je tudi neto dodana vrednost, in sicer za 2,8 odstotka na na 1,04 milijarde evrov. V povprečju je vsak zaposleni v regiji ustvaril 46.003 evrov dodane vrednosti, je na novinarski konferenci navedel vodja koprske izpostave Ajpesa Sandi Kravanja. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je povečala za 67 evrov na 1666 evrov.

Pri ustvarjanju dodane vrednosti po gospodarskih panogah v regiji, kjer se nahaja Luka Koper, prednjači dejavnost prometa in skladiščenja, ki ji sledijo predelovalne dejavnosti in trgovina.

Če pogleda preteklo petletno obdobje, so slabitve v 2014 "požrle" večino čistega dobička, ki ga je bilo največ v letu 2018. Ob nižjem lanskem dobičku se je sicer povečalo število zaposlenih in s tem za deset odstotkov tudi stroški dela, je Kravanja izpostavil enega od možnih vzrokov za nižji dobiček podjetij. Poleg tega bilance stanja gospodarskih družb Obale in Krasa kažejo povečanje sredstev, in sicer s 4,82 milijarde evrov ob koncu leta 2018 na 5,089 milijarde evrov konec 2019. V tem obdobju se je povečal tudi kapital podjetij, in sicer za šest odstotkov na 2,43 milijarde evrov.

Kot je ocenil prvi mož koprskega Ajpesa, bilanca stanja "kaže stabilno sliko obalno-kraškega gospodarstva, saj je pokritost sredstev s kapitalom kar 47,8-odstotna, kar je največ od leta 2004". "Podjetja so torej na morebitno krizo pripravljena precej bolje kot leta 2008, ko je bila pokritost sredstev s kapitalom le 32,6-odstotna in so v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti," je ocenil Kravanja.