SLOVENCI VSE VEČ NA BOLNIŠKI: Padel rekord po številu odsotnosti

Slovenija

 V letu 2025 se je v primerjavi z letom prej večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. Več je bilo primerov bolniške odsotnosti in izgubljenih koledarskih dni, zaposleni pa so bili bolniško odsotni večkrat v letu. Vendar je posamezna odsotnost trajala krajši čas, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Lani je bilo več kot 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti, posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,55 dneva. Izgubljenih pa je bilo več kot 19,7 milijona koledarski dni, kar predstavlja 5,7 odstotka izgubljenih koledarskih dni oziroma skoraj 21 koledarskih dni nezmožnosti za delo na vsakega zaposlenega. Na 100 zaposlenih je bilo 179,6 primera bolniške odsotnosti z dela, so zapisali na spletni strani NIJZ.

Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški, hkrati pa je posamezna odsotnost pri moških v povprečju trajala štiri dni dlje kot pri ženskah. Ženske so bile namreč bolniško odsotne v povprečju 10,14 dneva, moški pa 13,99 dneva. Bolniške odsotnosti nad 42 dni so bile pri ženskah pogostejše kot pri moških. Posamezna bolniška odsotnost nad 42 dni pa je pri moških v povprečju trajala skoraj šest dni dlje kot pri ženskah. 

Vodilni vzroki bolniških odsotnosti so predvsem bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni in težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja. Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve izven dela ter nalezljive bolezni, pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja.

Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje. Iz podatkov za obdobje 2015-2025, ki so objavljeni na podatkovnem portalu NIJZ, izhaja, da je bilo lani med vsemi leti največ primerov bolniške odsotnosti. Več izgubljenih koledarskih dni kot lani pa je bilo le leta 2022, ko jih je bilo skoraj 20,5 milijona.

Je pa bilo lani povprečno trajanje posamezne bolniške odsotnosti najkrajše med vsem leti. Najdlje je v povprečju posamezna bolniška odsotnost trajala v letu 2020, in sicer 18,04 dneva.

STA objavlja tabelo s podatki o številu primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih koledarskih dneh in povprečnem trajanju posamezne bolniške odsotnosti za obdobje 2015-2025.

Leto

Število primerov Izgubljeni koledarski dnevi Povprečno trajanje ene odsotnosti
2015 859.615 11.909.927 13,85 dni
2016 839.533 12.279.198 14,63 dni
2017 920.812 13.322.969 14,47 dni
2018 990.027 14.780.930 14,93 dni
2019 1.072.394 16.242.330 15,15 dni
2020 897.133 16.183.872 18,04 dni
2021 1.061.760 17.844.331 16,81 dni
2022 1.525.305 20.494.360 13,44 dni
2023 1.315.106 18.295.988 13,91 dni
2024 1.643.869 19.477.932 11,85 dni
2025 1.707.460 19.729.316 11,55 dni

               

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija