Slovensko morje je neločljiv del Jadranskega morja in Mediterana, nanj pa vplivajo tudi dejavnosti izven slovenskega morja, je za STA pojasnila Stanič Racmanova.

Še največja težava je urbanizacija

Med ključnimi problemi, ki so jih zaznali v trenutni fazi priprave načrta upravljanja z morskim okoljem, Stanič Racmanova izpostavlja, da je velik del obale spremenjen zaradi urbanizacije in pomorskega prometa. Urbanizacija pa povzroča velik pritisk na obalni del morskega okolja, zaradi česar se nekateri habitati pojavljajo samo še v zelo majhnem obsegu.

Poleg tega je naše morje onesnaženo s tributilkositrovimi spojinami. Čeprav je njihova uporaba za zaščito ladij proti preraščanju z algami prepovedana, pa se spojine in njihovi razgradni produkti v okolju še pojavljajo, zato je očitno, da še vedno prihaja do novih vnosov v morje, ugotavlja sogovornica.

Ob tem opozarja tudi na veliko intenzivnost ribištva v regiji, ki povzroča slabo stanje ribjih staležev, ter veliko intenzivnost pomorskega prometa, ki pomeni povečano možnost nesreč in vnosov tujerodnih vrst z balastnimi vodami. Pri tem izpostavlja, da Slovenija še ni ratificirala mednarodne konvencije o nadzoru in upravljanju z balastnimi vodami, zato nimamo vzpostavljenega nadzora nad vnosom tujerodnih organizmov v naše morje po tej poti.

Stanič Racmanova opozarja še, da pomorski promet in ribištvo povzročata tudi poškodbe morskega dna izven obalnega območja. "Trenutno sicer še ni dovolj podatkov za zanesljivo oceno vplivov, predvidoma pa je stanje glede na intenzivnost rabe morskega okolja slabo," dodaja. Ponekod je mestoma zaznano slabše stanje zaradi povečane vsebnosti hranil v vodi.

Nekaterim trendom ne sledimo

Slovenija je še precej daleč tudi od cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij, ki so si ga zadale pogodbenice Konvencije o biotski raznovrstnosti, prav tako pa še nimamo vzpostavljenih varstvenih območji za delfine in morsko želvo.

Med težavami je tudi pomanjkanje podatkov v regiji, na podlagi katerih bi lahko celovito opisali morsko okolje ter ovrednotiti pritiske in vplive raznih dejavnosti nanj. "Potrebno bo okrepiti sodelovanje s sosednjimi državami na znanstveni ravni, da se zapolnijo vrzeli in negotovosti v začetni presoji morskega okolja. To je še posebej pomembno tudi pri določanju ustreznih okoljskih ciljev in s tem povezanih kazalcev," poudarja Stanič Racmanova.

V pripravi načrta upravljanja z morskim okoljem sicer ne presojajo posameznih posegov, ampak določajo okoljske cilje, ki jih bo nato potrebno pri novih posegih upoštevati, pojasnjuje: "Že sedaj pa lahko rečemo, da je Sloveniji ostalo zelo malo naravne obale in tam ohranjenih habitatov, zato bi se bilo treba izogibati nadaljnjemu krčenju naravnih območij."

V skladu s pripravo načrta upravljanja z morskim okoljem bo morala Slovenija v letu 2014 vzpostaviti program spremljanja stanja morskega okolja, do konca leta 2015 pa sprejeti program ukrepov za dosego, ohranitev ali obnovo dobrega okoljskega stanja v slovenskem morju, še dodaja.

Več iz rubrike Morje:

Koper bi lahko dobil Pristaniški muzej

Do cipljev zaradi burje

V Izoli jadrajo v Burji skoraj 60 let!