Profesor Florian Seitz, direktor Nemškega geodetskega raziskovalnega inštituta na Tehniški univerzi v Munchnu (TUM), ne razume vsega razburjenja okoli "najkrajšega dne": "To je popolnoma nesmiselna izjava in preprosto pomeni, da rotacija Zemlje že milijone let ni bila natančno izmerjena." 9. julija 2025 je bila Zemljina rotacija le približno 1,3 milisekunde hitrejša kot običajno. Ena milisekunda je tisočinka sekunde. Utrip očesa traja približno 150 milisekund.

Hitrejša rotacija Zemlje zato ni opazna, vendar je merljiva: trije dnevi poleti 2025 – 9. in 22. julij ter 5. avgust – bodo krajši za med 1,3 in 1,51 milisekunde od običajnega. Dne 24. julija 2024 pa je bil ta odklon 1,66 milisekunde, kar je ta dan naredilo za do zdaj najkrajši izmerjeni dan v zgodovini.

Čas je človeški izum. Dan opredeljujemo kot nekaj, kar traja 24 ur. To je hkrati časovno obdobje, ki ga uporabljajo zelo natančne atomske ure. To pomeni, da Zemlja potrebuje 86.400 sekund, oziroma več kot 86 milijonov milisekund, da se popolnoma obrne okoli svoje osi. Ustrezna merska enota, dolžina dneva (LOD – Length of Day), označuje, za koliko rotacija Zemlje odstopa od teh 86.400 sekund. LOD -1,3 ms pomeni, da je bil dan za 1,3 milisekunde krajši od "standardnega" dneva.

Zemljina rotacija ni enakomerna, zato se dolžina dneva stalno spreminja. Dejanska dolžina rotacije odstopa za približno 2 do 3 milisekunde. Manjša odstopanja niso nič nenavadnega in so povsem normalen pojav.

Skozi zgodovino Zemlje dolžina dneva ni bila vedno enaka. Verjetno se je rotacija Zemlje skozi milijone let upočasnjevala, zaradi česar so se dnevi podaljševali, število dni v letu pa zmanjševalo. Fosilni dokazi, kot so letni obročki v koralah in modro-zelenih algah, kažejo, da je dan pred 850 milijoni let trajal okoli 21 ur. Pred 500 milijoni let je en obrat Zemlje trajal manj kot 21 ur, kar pomeni, da je bilo v enem letu več kot 420 dni. Pred 300 milijoni let je dan trajal 22 ur (400 dni), pred 100 milijoni let 23 ur (380 dni), danes pa traja 24 ur (365 dni). In to se bo nadaljevalo.

Na Zemljino rotacijo vpliva več dejavnikov. To je predvsem povezano z geodinamiko, kot so plimovanje, vetrovi in oceanski tokovi, pa tudi s procesi v notranjosti Zemlje, ki še niso v celoti razumljeni – na primer relativno gibanje Zemljinega jedra in plašča. Mesečeva gravitacija deluje na Zemljo in povzroča tako imenovane plimne sile. Te povzročajo postopno upočasnjevanje Zemljine rotacije, saj prihaja do trenja med oceani in zemeljskim plaščem. Nekaj milijard let nazaj je bila Mesečeva gravitacija še močnejša, saj je bil Mesec bližje Zemlji. Pred približno 2,5 milijardami let je bila razdalja med Zemljo in Mesecem okoli 321.800 kilometrov, danes pa znaša okoli 384.400 kilometrov.

Danes je gravitacijski vpliv sicer majhen, a še vedno merljiv. Na primer, 24. julija 2024 je bil Mesec posebej oddaljen od Zemljinega ekvatorja, kar je povzročilo nekoliko hitrejšo rotacijo Zemlje – z odklonom 1,66 milisekunde. Tudi premik Zemljine mase bi lahko vplival na hitrost rotacije našega planeta. Če se zaradi podnebnih sprememb stopijo veliki ledeniki ali deli polarnih ledenih kap, se ogromne količine vode lahko prerazporedijo po površju Zemlje in s tem vplivajo na njeno rotacijo.

Za večino ljudi so ta minimalna odstopanja nepomembna. Čeprav se trajanje rotacije rahlo spreminja, čas za vsakdanje življenje ostaja stabilen. A pri navigaciji, telekomunikacijah in delovanju satelitov ti majhni premiki niso zanemarljivi – tudi najmanjša odstopanja lahko vplivajo na natančnost. Zato Mednarodna služba za rotacijo Zemlje in referenčne sisteme (IERS) skrbi, da univerzalni koordinirani čas (UTC) ostane usklajen z Zemljino rotacijo. Ko je to potrebno, uvedejo tako imenovano prestopno sekundo, kot se je zgodilo leta 2016, da se atomske ure prilagodijo tem majhnim nihanjem v rotaciji.