Kot so pojasnili pri Zagovorniku, se je nanj obrnil posameznik, ki je zatrjeval, da je bil v zaposlitvenem postopku za zborovodjo diskriminiran zaradi osebne okoliščine spolne usmerjenosti. Povedal je, da se je po uvodnih pogovorih glede vodenja zbora dogovoril za vodenje prve vaje, ki je bila uspešna. Na dan vaje je tudi že prejel poziv iz šole, naj posreduje potrebne podatke za pripravo pogodbe, kar je tudi storil. Zaposlena, ki pogodbe pripravlja, je ravno ta dan zbolela, zato pogodbe po uspešno izvedeni vaji ni prejel v podpis. Je pa šola na svojem profilu na družbenem omrežju po navedbah Zagovornika objavila fotografijo kandidata in podnjo zapisala, da je to novi zborovodja.

Klic ravnatelja z vprašanjem, ali je res poročen z moškim

Nekaj dni kasneje je kandidata poklical ravnatelj in ga vprašal, ali je res poročen z moškim. Ko mu je ta to potrdil, pa mu je dejal, da ga zaradi tega ne morejo zaposliti. Kandidat je nato še isti dan sam poklical ravnatelja in ga poskušal spodbuditi k ponovnem razmisleku glede preklica odločitve o zaposlitvi. Ta klic je tudi posnel in ga posredoval kot dokaz, da je bil res žrtev diskriminacije. Posredoval je tudi drugo pisno dokumentacijo.

"Gimnazija je poskušala v postopku ovreči trditve prijavitelja diskriminacije, a neuspešno. Trdila je tudi, da v postopku ne bi smeli upoštevati vsebine posnetka telefonskega pogovora med kandidatom in ravnateljem, ker je bil ta dokaz pridobljen nezakonito, s prikritim snemanjem," so zapisali.

Strokovna oseba, ki je postopek vodila, se je po pravnem tehtanju in na podlagi sodne prakse odločila, da kot dokaz upošteva tudi posnetek telefonskega pogovora. Ocenila je, da ima v tem primeru pravica prijavitelja, da zavaruje svojo pravico do nediskriminacije v zaposlitvenem postopku, večjo težo kot pravica ravnatelja do zasebnosti. "Telefonski pogovor namreč ni zajemal zasebne ali intimne komunikacije ravnatelja, ampak se je nanašal na zaposlitveni postopek, v katerem je ravnatelj deloval kot predstavnik delodajalca," so poudarili.

Ob upoštevanju vseh okoliščin primera so se potrdile navedbe prijavitelja diskriminacije, da je imela šola namero, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi in da se to zaradi razkritja njegove spolne usmerjenosti ni zgodilo. Zagovornik je zato primer prepoznal kot diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela, so še dodali pri Zagovorniku.

"Kot minister in kot predstavnik vlade moram poudariti temeljno pravilo našega pravnega reda: delodajalec, pa naj bo javni ali zasebni, kandidatov ne sme presojati na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Spolna usmerjenost posameznika ni in ne more biti merilo za presojo njegove strokovne usposobljenosti. Kandidat je izpolnjeval vse strokovne pogoje, sprememba odločitve pa je sledila šele po razkritju okoliščin njegovega zasebnega življenja. S takšno prakso kršimo zakon o delovnih razmerjih in temeljne človekove pravice kandidata ter povzročamo nepopravljivo škodo v družbi," je v odzivu na obravnavani primer zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

V tem primeru so bili po njegovem mnenju prikrajšani dijaki, ki so ostali brez strokovnega vodstva, in prizadeta je tudi sama ideja meritokratske države, v kateri je talent merilo. Na delovnem mestu morajo šteti sposobnosti, je opomnil Mesec.

Na ministrstvu pozdravljajo tudi pravno utemeljitev Zagovornika, ki v tem primeru vzpostavlja pomemben presedan: pravica do varstva pred diskriminacijo je prevladala nad pravico ravnatelja do zasebnosti. "To je ključna varovalka za šibkejšo stranko v zaposlitvenih postopkih in jasen opomin vsem delodajalcem, da diskriminacija ne bo ostala neopažena," je zapisal. Od javnih ustanov pričakujejo, da ravnajo v skladu z zakonodajo in načelom enake obravnave.