Charlie Hunnam kot Ed Gein v seriji Monster: The Ed Gein Story

Tradicionalno so bili serijski morilci razvrščeni glede na motive, kot so želja po moči, spolno zadovoljstvo ali občutek posebnega "poslanstva". Čeprav te kategorije pomagajo policiji pri preiskavah, pogosto pretirano poenostavijo psihološko ozadje storilcev. Sodobna psihologija se namesto toge razvrstitve usmerja v preučevanje osebnostnih lastnosti na spektru, pri čemer je narcizem ena glavnih lastnosti, ki pa jo javnost pogosto razume le kot pretirano samovšečnost.

V starejših raziskavah je bila pozornost namenjena predvsem grandiozni plat narcizma – torej potrebi po občudovanju, dominaciji in navidezni samozavesti. Mnoge pomembne poteze pa so spadale med ranljivi narcizem: negotovost, umikanje iz družbe in obrambna sovražnost. Prav ta ranljivi del je bil doslej najmanj raziskan, čeprav se zdi pri serijskih morilcih izjemno pomemben.

Raziskava je pokazala, da so ranljive lastnosti narcizma še pogostejše kot grandiozne. Najizrazitejša je t. i. ranljiva sovražnost, ki vključuje globoko notranjo zamero, občutke nepravičnosti, pretirano občutljivost na kritiko in fiksacijo na zaznane grožnje ali nespoštovanje. Kar 84 odstotkov storilcev je kazalo te značilnosti, kar pomeni, da številni ne delujejo le iz moči, temveč tudi iz občutka osebne prizadetosti.

Grandiozna plat je bila prav tako močno prisotna. Grandiozna želja po občudovanju (občutek posebnosti, potreba po priznanju) je bila ugotovljena pri 76 odstotkih storilcev, grandiozna tekmovalnost (devalvacija drugih in težnja po prevladi) pa pri 71 odstotkih. Številni tako nihajo med iskanjem potrditve in potrebo po nadvladi. Kombinacija grandiozne tekmovalnosti in ranljive sovražnosti je bila posebej izrazita – skupaj se je pojavila pri 62 odstotkih storilcev, kar kaže na osebnosti, ki so hkrati agresivne in globoko ranljive.

Avtorji razlagajo, da ta dvojnost pomaga razumeti, zakaj so njihovi zločini pogosto izredno osebni in prežeti s potrebo po nadzoru. Ne gre le za mačistični ego, temveč tudi za notranjo krhkost in globoko ranjenost. Raziskava tako izziva stereotip serijskega morilca kot emocionalno praznega plenilca.

Raziskovalci opozarjajo, da prisotnost narcističnih lastnosti sama po sebi ne pomeni nevarnosti. Te lastnosti so v različni meri prisotne pri številnih ljudeh, ki nikoli ne postanejo nasilni. Študija se osredotoča na skupino storilcev, zato ne omogoča napovedovanja nasilja v splošni populaciji.

Pri preiskovanju je pomembno, da policija razume preplet teh lastnosti. Osumljenci z izrazito ranljivo sovražnostjo se lahko na neposredno soočenje odzovejo sovražno ali nepredvidljivo, medtem ko se tisti z grandioznimi lastnostmi pogosto želijo pokazati kot posebni ali pomembni.

Raziskava ima tudi omejitve: vzorec 45 storilcev je sicer večji kot v tipičnih študijah, a še vedno majhen. Podatki izhajajo iz policijskih arhivov, kar pomeni, da manjkajo klinične psihološke ocene. Poleg tega je bila analiza omejena na moške storilce v ZDA, zato morda ne odraža stanja pri ženskih morilkah ali v drugih kulturah.

Avtorji si želijo nadaljnjih raziskav, zlasti preučevanja povezav med narcisizmom, psihopatijo, sadizmom in zgodnjimi travmami. Upajo tudi, da bodo sodobni modeli osebnosti pripomogli k bolj natančnemu in odgovornemu profiliranju, ki se izogiba stereotipom in senzacionalizmu.

Študija z naslovom "Narcissistic Traits in Sexually Motivated Serial Killers" temelji na bazi podatkov Radford FGCU, kjer so raziskovalci analizirali policijske izpovedi, transkripte zaslišanj in intervjuje FBI storilcev, ki so delovali med letoma 1960 in 2021.