Poročali smo že o poginulih golobih v središču starega mestnega centra Pirana, ko je v geometričnem vzorcu, skoraj enakomerno porazdeljeno, ležalo na Bolniški ulici osem mrtvih ptic. Ker je bil dežurni higienik zaseden, so poginule živali odstranili komunalni delavci Okolja Piran in jih shranili do prevzema veterinarsko-higienske službe. Šele takrat je tudi stekel postopek ugotavljanja vzroka pogina.

Na Veterinarski fakultetu Univerze v Ljubljani so potrdili, da se diagnostika še izvaja. Kot so navedli, je veterinarsko-higienska služba Nova Gorica v petek, 28. novembra, ob 12.57 prejela obvestilo podjetja Okolje Piran o najdbi osmih poginulih golobov na Bolniški ulici v Piranu. Trupla so takrat že pobrali njihovi delavci in jih shranili v manjši zabojnik. "VHS Nova Gorica je poginule ptice prevzela naslednje jutro (29. 11.). Danes so bile dostavljene na Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete, kjer bo opravljena diagnostika vzroka pogina."

Tako ostaja vzrok za ta večji pogin še neznan. Kot še pojasnjujejo, "pri vsakem večjem poginu prostoživečih ptic najprej preverimo prisotnost posebej nevarnih virusov, kot sta virus aviarne influence (ptičje gripe) in Avian Orthoavulavirus 1, povzročitelj atipične kokošje kuge. Vedno pa obstaja tudi možnost, da je vzrok pogina zastrupitev ali drug nenalezljiv dejavnik. Dokler preiskave niso zaključene, ni mogoče potrditi nobene domneve."

Za zdaj večjih poginov ptic na Primorskem ni

Ob tem še navajajo, da kljub prisotnosti virusa ptičje gripe na področju obalnih občin še niso prejeli informacije o večjem primeru pogina ptic v Kopru, Izoli, Piranu, Ankaranu oziroma zaledju. "Razen omenjenega pogina golobov nismo prejeli informacij o drugih večjih poginih ptic na Primorskem," še pojasnjujejo.

Kljub nasprotujočim si informacijam pa so zatrdili tudi, da med galebi ni zaznati večjih poginov zaradi ptičje gripe. "Letos o večjih poginih galebov nismo bili obveščeni. Virus aviarne influence je bil potrjen pri enem rumenonogem galebu, najdenem v Ljubljani."

Na srečo tudi ni novih primerov pogina labodov. "Do zdaj nismo prejeli podatkov, ki bi kazali na zaskrbljujoče spremembe v labodji populaciji. Virus aviarne influence smo potrdili pri treh labodih grbcih na Velenjskem jezeru in enem labodu, najdenem v Kopru."

Vendar pa je, kot poudarjajo, težko napovedati, kakšna bo situacija v prihodnje. "Ker se virus lahko med pticami širi tudi brez vidnih kliničnih znakov, je zelo težko napovedati, kdaj in kje se lahko pojavi pogin," dodajajo.

Zato so tudi prognoze, kakšen davek bo bolezen terjala v naši populaciji ptic, v tem trenutku težke. "Virusi aviarne influence so zelo nepredvidljivi, zato je potek morebitnih izbruhov težko napovedati. Novi podtipi virusov – na primer podtip H5, ki se je pojavil leta 1996 in se je v zadnjih desetletjih razširil skoraj po vsem svetu – lahko močno prizadenejo posamezne vrste ptic ali celo manjše populacije, ki so že sicer ogrožene ali živijo na omejenih območjih. Če se bolezen pojavi v takšnih populacijah, so lahko posledice resne," ob tem opozarjajo.

Najbolj izpostavljene so prav vodne ptice, pa tudi ujede, ki se lahko okužijo pri hranjenju z okuženimi trupli, medtem ko je pri manjših pticah pevkah nevarnost manjša. "V zadnjih letih ni podatkov o množičnih poginih ptic pevk zaradi aviarne influence," so še navedli na Veterinarski fakulteti UL.