Več kot 80 odstotkov hrane na slovenskih policah je uvožene, podnebni in geopolitični pretresi pa bodo pridelavo hrane v Sloveniji še dodatno ogrozili in še povečali prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, so v pismu, ki so ga posredovali iz Umanotere, zapisali nevladniki. "Zato vas pozivamo k sistemskim spremembam, ki bodo vzpostavile podlago za porabo javnih sredstev za bolj trajnostno naravnano državno promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov," so navedli.

Promocija mora biti po njihovem mnenju skladna s prehranskimi smernicami, prispevati k javnemu zdravju, povečanju samooskrbe pri zelenjavi, sadju in krompirju ter spodbujati pridelavo zdrave, ekološke hrane.

Zdravje in okolje sta javni dobrini, ki ju je država dolžna varovati

Sistem državne promocije živil je v Sloveniji po njihovih besedah trenutno škodljiv. Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov namreč daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki tudi povzročata največ izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu in drugih škodljivih vplivov na okolje, "paradoksalno deležna največ promocije".

"Leta 2025 je bila predvidena višina sredstev iz sektorjev in proračuna za promocijo mesa in mleka skoraj milijon evrov, za sektor sadja le 150.000 evrov, sektor zelenjave pa zaenkrat sploh ni vključen v sistem promocije. Pri tem je stopnja samooskrbnosti Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju kritično nizka, hkrati pa prebivalci Slovenije uživamo pretirane količine mesa in mesnih izdelkov, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju," so navedli.

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo

Zdravje in okolje sta po njihovih besedah javni dobrini, ki ju je država dolžna varovati skozi odgovorno upravljanje javnih sredstev. "Zato vas pozivamo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nemudoma pristopi k potrebni spremembi zadevne zakonodaje, tako da bo bodoča državna promocija usmerjena v samooskrbno 'podhranjena' sektorja zelenjave in sadja ter v ekološko kmetijstvo," so zapisali.

"S tem bo država pozitivno vplivala na zdravje ljudi, prispevala k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje, naravo in podnebje, obenem pa povečala samooskrbo, ki je ena glavnih strateških usmeritev države," so dodali.

Med podpisniki so poleg Umanotere med drugim Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ter Greenpeace v Sloveniji.

Ankaranski občinski svetniki so si posnetke ogledali prejšnji teden

"Če ne bo zelenjave na ankaranskih njivah, je ne bo niti na tržnici," je v začetku oktobra letos opozoril eden od ankaranskih kmetov Robert Zelenjak, ki na Ankaranski bonifiki obdeluje tri hektarje površin, ki jih ima v najemu od države. Na teh površinah pridela vse od cvetače, ohrovta, zelja, radiča, … Večino pridelka proda preko Agrarie Koper, nekaj proda na tržnici, nekaj doma. Ko je Luka Koper začela poglabljati kanal, je začela vdirati morska na polja voda, ki se tam tudi zadržuje in ne odteka. "Po eni strani država spodbuja samooskrbo, po drugi strani se uničujejo najbolj kvalitetne kmetijske površine," je takrat povedal Zelenjak. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Na seji anakranskega občinskega sveta minuli četrtek so se svetniki seznanili s problematiko ankaranskega obrobnega kanala (AOK). Da morska voda vdira za kmetijska zemljišča zaradi gradbenih posegov Luke Koper, kmetje opozarjajo že mesece. V Luki so julija letos zatrdili, da ni res, da se zaradi njihovih del poslabšuje poplavna varnost območja, "saj je ravno to ključni cilj celotne ureditve kanala", in da izvajajo aktivnosti, ki pa zahtevajo točno določene postopke, ki jih ne morejo realizirati čez noč. Več si lahko preberete tukaj.

Kmetje so že zagrozili z zaprtjem dovozov v pristanišče

Konec septembra letos je ankaranska zveza kmetov na številne naslove poslala protestno pismo, s katerim zahteva takojšnjo sanacijo škode, saj je razlivanje vode čez brežine za kmetovanje na 105 hektarjih pogubno. Navedli so, da je Luka Koper izvedla poseg kljub večkratnim opozorilom, nihče pa noče prevzeti odgovornosti. V kolikor Luka Koper ne bo zgradila dodatnih brežin iz zapornic, bodo zaprli vse dovoze v pristanišče, so napovedali. Več si lahko preberete tukaj.

Leta 2021 so Občina Ankaran, Ministrstvo za infrastrukturo in Luka Koper sklenili sporazum za ureditev AOK. V prvi fazi naj bi uredili AOK, nato cesto k staremu črpališču, most na cesti do starega črpališča, Železniško cesto in most na Železniški cesti. Marca lani so Luka Koper, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za naravne vire sklenili, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, a kmalu zatem spet ugotovili – da bo potrebno. Leto 2025 se izteka, pa se še vedno zapleta pri projektni dokumentaciji. Več o tem si lahko preberete tukaj.