KMET ROBERT ZELENJAK: "Če ne bo zelenjave na ankaranskih njivah, je ne bo niti na tržnici"

Ankaran

Robert Zelenjak na ankaranski bonifiki obdeluje tri hektarje zemlje, toliko ima v najemu državnih površin. Nekateri obdelovalci so tudi lastniki tamkajšnjih zemljišč. Na teh površinah prideluje vse od cvetače, ohrovta, zelja, radiča, … Večino pridelka proda preko Agrarie Koper, nekaj proda na tržnici, nekaj doma. Ko je Luka Koper začela poglabljati kanal, je začela vdirati na polja voda, ki se tam tudi zadržuje in ne odteka. "Po eni strani država spodbuja samooskrbo, po drugi strani se uničujejo najbolj kvalitetne kmetijske površine, če ne bo zelenjave na ankaranskih poljih, je ne bo niti v Agrarii niti na tržnici," pravi Zelenjak.

Robert Zelenjak

"Kot, da bi slutil, kaj se bo zgodilo, sem letos na ankaranskih poljih posejal deteljo, da si zemlja oddahne, si odpočije in izboljša kakovst," pravi Zelenjak. Sicer tam sadi ohrovt, radič, cvetačo, zelje. Odvisno od vrste zelenjave se je pridelek gibal od deset pa do 60 ton. Jesensko zelje, na primer, ki se sadi v juliju in avgustu, nujno potrebuje namakanje. Tudi buče in sončnice na ankaranskih poljih dobro rodile, saj so kmetje imeli vodo, ki je v kanalu nikoli ni zmanjkalo, niti v vročih poletnih dneh.

Luka Koper je začela poglabljati kanal na ankranski bonifiki. V času del so na eno od njiv Zelenjaka s težkimi tovornjaki navozili mulj. Ko je vprašal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je njegov najemodajalec, kaj se dogaja, so povedali, da o delih niso nili obveščeni. "Povedali so, da so šli pri izvedbi del en meter pod morsko gladino. Zapornice so podrli in ko so odprli še dol na koncu, je slana voda prišla do konca noter," opisuje in dodaja:

"Celo poletje ni bilo vode za zalivanje. Če bi letos imel tukaj posajeno zelenjavo, bi lahko samo vse skupaj zmulčal. Nekateri so si uredili kapljično zalivanje in nekako rešili situacijo, vendar je to dosti dražje. Kopusnic, na primer, ne bi mogli rešiti, ker ni rentabilno dovažati vodo, ki je bila včasih na voljo celo poletje."

"Struga je tako globoko skopana, da je vse uničeno in državni denar porabljen. Naj naredijo zapornice, da slana voda ne bo vdirala gor in to je to," odgovarja ankaranski kmet, ki živi od kmetijstva. Vseh obdelovalcev na ankaranski bonifki je okoli dvajset. Država jim je obljubila postavitev namakalnega sistema v roku štirih let, "ampak kaj početi z njivami štiri leta, če nimaš namakanja. Če bi bili živinorejci, bi bilo drugače, zdržiš, ampak mi smo zelenjadarji in sadjarji. Ne moremo čakati na namakalni sistem, to ne gre".

Da je mera polna so s težkimi tovornjaki, ki so vozili tod mimo, uničili prepuste pod cesto. Voda zdaj ostaja na površini in ne more odtekati, "bomo videli, če bo sploh odtekla".

Kmetje so se organizirali v zvezo in na mnoge naslove poslali protestno pismo. Zahtevajo takojšnjo sanacijo nastale škode in Občina Ankaran jih pri tem podpira. Voda se razliva čez brežine, kar je za 105 hektarjev obdelovalnih površih pogubno. Poseg je Luka Koper izvedla kljub večkratnim opozorilom. Kot pravijo kmetje, nihče noče prevzeti odgovornosti. V kolikor Luka Koper ne bo zgradila dodatnih brežin in zapornic, bodo zaprli vse dovoze v pristanišče, so napovedali pred dnevi.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  03 .10. 2025 ob  08: 53
Izjava enega od vodilnih luke da raje plačujejo vinjeto ankarančanom,kot da bi naredili cesto čez Sermin pove vse.
Martin Kacur |  03 .10. 2025 ob  08: 29
Nič bat, bomo jedli kontejnerje.
Me pa zanima kako se giblje dobiček iz poslovanja Luke na kvadratni meter površine ki jo uporablja, v zadnjih 30. letih