Direktor ZD Piran Matjaž Kranjc

Na seji 9. aprila so piranski občinski svetniki potrdili spremembo 16. člena odloka o proračunu za leto 2026, s katero so odpravili dosedanjo omejitev, ki je javnim zavodom in podjetjem v lasti občine prepovedovala zadolževanje. Po novem se ti lahko zadolžujejo, vendar le ob predhodnem soglasju občinskega sveta. Ključni razlog za spremembo je ZD Piran, ki želi za projekt sončne elektrarne pridobiti ugodnejše financiranje.

Da bi projekt lahko čim prej stekel, je bila 15. aprila sklicana dopisna seja občinskega sveta. Ta poteka do 17. aprila, svetniki pa na njej odločajo prav o tem, ali bodo piranskemu zdravstvenemu domu prižgali zeleno luč za zadolžitev.

Kredit bodo odplačevali z nižjimi računi za elektriko

Gre za investicijo v višini približno 300 tisoč evrov, namenjeno postavitvi sončne elektrarne na objektu v Luciji. Po načrtih naj bi projekt zavodu dolgoročno prinesel nižje stroške električne energije in večjo energetsko neodvisnost. Prav prihranki pri energiji naj bi bili tudi ključni vir za odplačevanje kredita.

Zdravstveni dom je sicer že v preteklosti pridobil soglasje za zadolžitev in sklenil kreditno pogodbo z Gorenjsko banko, vendar zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj in izvedbi projekta kredita ni črpal. V tem času se je na trgu pojavila ugodnejša ponudba SID banke, zato želi zavod zdaj odstopiti od prejšnje pogodbe in se zadolžiti pod boljšimi pogoji. Po dostopnih podatkih naj bi razlika v obrestni meri v sedmih letih pomenila več kot 37 tisoč evrov prihranka.

Kot so zapisali v gradivu za dopisno sejo, zadolževanje ne bo bremenilo občinskega proračuna, saj naj bi zdravstveni dom kredit odplačeval iz lastnih sredstev. Občina pri tem ne bo izdajala poroštev ali drugih zavarovanj.

Tišina iz piranskega zdravstvenega doma

Ker smo o samem projektu želeli pridobiti več informacij, smo se z vprašanji obrnili na vodstvo ZD Piran. Želeli smo izvedeti, v kateri fazi je projekt, kdaj je predvidena izvedba, kakšni so natančni pogoji zadolžitve in kakšen bo dejanski vpliv investicije na poslovanje zavoda.

Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo morebitna tveganja za izvajanje zdravstvenih storitev, kakšne konkretne finančne in okoljske koristi pričakujejo ter v kolikšnem času naj bi se investicija povrnila. Kljub dodatnim pozivom odgovorov do danes nismo prejeli.

Očitno direktor Kranjc ne želi, da bi bila javnost podrobneje seznanjena z investicijo v javnem zdravstvenem zavodu, katerega delovanje financirajo davkoplačevalci. Prav ti bi lahko nosili tudi tveganje, če prihranki pri energiji ne bi zadostovali za odplačevanje kredita.