Kot je na izredni seji DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež, je cilj novele vladi omogočiti hitrejše ukrepanje ob visokih cenah goriv ter zmanjšati pritisk na ljudi in gospodarstvo. Zakonsko določena trošarina za kurilno olje bi se znižala s 157,50 na 42 evrov za 1000 litrov.

Če bo Slovenija dobila soglasje EU, bi vlada lahko trošarine dodatno znižala tudi za bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje. Trošarina na bencin bi se lahko znižala s sedanjih 417,59 na 139,50 evra, pri dizlu s 330 na 105 evrov, pri kurilnem olju pa bi lahko padla celo na nič evrov za 1000 litrov.

Takšno znižanje bi imelo tudi precejšen vpliv na državni proračun. Ocenjeni izpad prihodkov iz naslova trošarin bi ob najnižjih predvidenih ravneh za šest mesecev znašal 256,5 milijona evrov. Prav vprašanje javnofinančnih posledic je bilo eno od glavnih opozoril opozicijskih poslancev.

Kljub temu so poslanske skupine napovedale podporo predlogu. Tomaž Lisec (SDS) je ukrepe označil za korak v pravo smer, Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) pa poudaril, da mora biti znižanje trošarin vidno tudi na računih potrošnikov. Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) je opozorila, da višje cene goriv pomenijo tudi dražji transport, proizvodnjo in kmetijsko pridelavo.

V Svobodi predlogu ne bodo nasprotovali, vendar se sprašujejo, zakaj je vlada za znižanje trošarin pod dovoljeno raven zaprosila šele zdaj in zakaj ob tem dopušča višje marže trgovcem. Darko Ratajc (SD) je pozval k takojšnjemu znižanju trošarine na kurilno olje, medtem ko je Vladimir Šega (Levica) opozoril, da bi se lahko država z odpovedjo delu prihodkov odpovedala denarju za zdravstvo, šolstvo in druge javne storitve.

Nedeljko Todorović (Resnica) je medtem izpostavil predvsem razbremenitev gospodinjstev in kmetijstva. DZ bo o predlogu glasoval danes.