Vandalizem mladostnikov preteklo soboto na koprski Bonifiki je sprožil številne odzive javnosti, predvsem o tem, kje so meje tolerance do takšnega obnašanja. Obenem pa odprl vprašanja, kaj mladostnike privede do takšnega obnašanja in vandalizma in kakšno vlogo ima pri vsem tem vzgoja staršev, pomanjkanje nadzora in odsotnost cenovno dostopnih aktivnosti za mlade? V iskanju odgovorov smo se z vprašanji obrnili na Center za mentalno zdravje - UPK Ljubljana.
SO ZA OBJESTNOST IN VANDALIZEM KRIVI SAMO MLADOSTNIKI? To pravi psihologinja o sobotnem destruktivnem ravnanju v Kopru
Koper
Vandalizem mladostnikov, do katerega je prišlo preteklo soboto na koprski Bonifiki, ko so najstniki objestno razbijali in uničevali avtomat za napitke, je sprožil številne odzive javnosti, ki se upravičeno sprašuje, kje so meje tolerance do takšnega obnašanja. Obenem pa se pojavlja vprašanje, ali so za takšne incidente res odgovorni samo mladostniki, ali pa je vzroke potrebno iskati tudi v širši skupnosti, vključno z vzgojo, vplivom vrstnikov in pomanjkanjem nadzora ter pomanjkanjem organiziranih aktivnosti za mlade.
Nadja Hriberšek, dr. med., spec. psihiatrije ter otroške in mladostniške psihiatrije na Centru za mentalno zdravje - UPK Ljubljana nam je na vprašanje o vzrokih destruktivnega vedenja mladoletnikov, ki so s svojim ravnanjem na Obali dvignili veliko prahu, povedala, da kot klinik, ki se vedno znova ukvarja z najrazličnejšimi individualnimi zgodbami, glede razlogov težko karkoli posplošuje: "Zgodbe teh fantov so si lahko zelo različne kot tudi zgodbe teh družin, iz katere mladostniki izhajajo. Vsekakor je treba iskati pomoč in rešitve širše, znotraj družbe in z možnostjo uporabe različnih programov za rizične mladostnike in za otroke/mladostnike iz rizičnih družin."
Ob tem je navedla, da so pomembni preventivni programi, kot je program 'Neverjetna leta', ki dokazano znižuje število nasilnih dejanj pri mladih.
O tem, če je za takšna ravnanja kriva vzgoja staršev in pa, kakšen vpliv imajo na to sovrstniki ter sodobna komunikacijska omrežja, je Hriberšek odgovorila, da bodo svoje zagotovo povedali strokovnjaki s področja sociologije in socialne psihologije. "Vedeti moramo, da smo odrasli s svojim vedenjem in reagiranjem zgled mladim in da so vedenja tista, ki jih mladi posnemajo. Tu igrajo pomembno vlogo tudi družbena omrežja. Agresivno, razdiralno vedenje je lahko opozorilo, da se z mladostnikom ali znotraj družine nekaj dogaja. Lahko gre za neurejene družinske razmere, lahko je v ozadju travma, lahko je močna želja po uveljavitvi znotraj vrstniške skupine, ki tako vedenje spodbuja. Starši so lahko nevedni ali so v zanikanju težav pretirano zaščitniški ali pa težko najdejo čas za pogovor z otrokom zaradi prezaposlenosti. Vsekakor pa potrebujejo oz. bodo potrebovali svetovanje in pomoč pri vzgoji," je pojasnila in dodala, da takšni programi že obstajajo na centrih za socialno delo, tudi na Svetovalnem centru Istre.
Hriberšek je navedla, da bi bilo potrebno razmisliti glede organizacije prostočasnih aktivnosti: "Športni center v Kopru nudi številne možnosti, potrebovali pa bi mladinske centre, ki bi nudili popoldansko možnost dejavnosti in druženja."
Na koncu je še poudarila, da moramo kot družba, ki ima za cilj ničelno toleranco do nasilja, nujno s širšo akcijo pokazati, da takšna dejanja spremljajo posledice: "Menim, da je policija ravnala ustrezno, da je razdiralno vedenje ustavila. Oče, ki je očital zlorabo kompetenc, se je kasneje, kot vem, javno opravičil, saj je bil z nepopolnimi informacijami zaveden."
Komentiraj
Zrcalo otrok so njihovi starši! Treba pogledat zgodovino njihovih staršev,ali pa mogoče v kartoteko! Pa bo komu bolj jasno zakaj do tega pride!
Zdej...ker je urejevalec tle gor zbrisal moj komentar,predvidevam da ga je nekaj zmotilo. Mogoce pa je njegov sin vpleten pa je to tisto. Hmm..
Uredništvo Regional, glede na vse ste dolžni ugotoviti, če se je oče res ustrezno opravičil in to tudi javno objaviti!
Danes v šolah, zaradi inkluzivnosti vse te probleme bi moral rešiti učitelj, pri tem ta mora še voditi normalni pouk in paziti, da ne užali dostojanstvo vseh otrok in vseh staršev. Kadar smo mi bili otroci, se spomnem, da če sem naredil kažin v šoli sem prvo pomislil, da se to doma ne zve, ker poleg tega, da sem jih slišal v šoli sem jih še najmanj slišal doma... Dodatno je zanimivo, da od cca 25 otrok v razredu cca v moji generaciji je bilo par z slabšimi ocenami, nihče ni imel adhd, posebne potreba ali karkoli, da bi rabil spremljevalnega učitelja. Danes je skoraj da norma da ima en razred vsaj 3 take z odločbo, da jim nekaj manjka in še marsikaj zraven. Poleg tega je stanje znanja vsaj v tehničnih fakultetah nižje kakor pred 30 leti. Razlog pa, ker otroci, ko pridejo na faks, če bi imeli iste programe kakor pred leti, ne bi nihče naredil recimo matematike in podobne programe.