Ministrstvo za pravosodje je v izjavi zapisalo, da tovrstne sodbe oslabijo zaupanje v pravosodni sistem in lahko povzročijo dodatno stisko žrtvam. Dodali so, da je bistveno, da pravni sistem zagotavlja zaščito žrtev in dosledno ustrezno sankcionira kazniva dejanja spolnega nasilja. Ob tem so napovedali spremembo kazenskega zakonika, saj bodo spremenili določbo, ki omenja "več oseb" in jo nadomestili z "dve ali več oseb". Ta sprememba bo vključena v parlamentarni postopek za posodobitev kazenskega zakonika.

Pojasnili so, da omenjeni določbi niso bile spremenjene že od kazenskega zakonika Socialistične Republike Slovenije in SFRJ. Sodni postopki do te sodbe se niso ukvarjali s pomenom izraza več oseb v kontekstu spolnega nasilja, zato ni bilo razprav o tej temi pri pripravi novel.

Na sporne določbe kazenskega zakonika so danes opozorili tudi na Inštitutu 8. marec. Izpostavili so, da je nepojmljivo, da sta dva spolna napadalca, na začetni stopnji obsojena na leto dni zapora, zaradi napačne interpretacije kazenskega zakonika končala le s pogojno kaznijo. Predstavnica Inštituta 8. marec, Nika Kovač, je poudarila, da mora imeti družba ničelno toleranco do spolnega nasilja. Po njenem mnenju bi spremembe zakona lahko žrtvam pomenile veliko.

Inštitut je tudi opozoril na šesti odstavek 143. člena kazenskega zakonika, ki kriminalizira maščevalno pornografijo v množinski obliki. Pomen tega člena je, da objava enega ali dveh posnetkov še ni kazniva, kar se jim zdi sporno.

Poleg tega so izpostavili potrebo po spremembi 173.a člena, ki kaznuje pridobivanje mladoletnikov za spolne namene. Tožilstvo je zaradi pomanjkljive zakonodaje nedavno zavrglo ovadbo proti Mateju Zorku, županu iz Dornave, ki so mu očitali nagovarjanje mladoletnika k spolnosti.