Kot navajajo na ŠOUP, se študentje soočajo s strašnimi finančnimi, socialnimi in tudi bivanjskimi stiskami. "Veliko študentov je ostalo povsem brez prihodkov, nekateri so bili primorani zapustiti študentske domove. Pozablja se na tuje študente, ki so bili v času epidemije še posebej prizadeti. Mnogim študentom je epidemija odvzela delovno mesto in možnost zaslužka, ki predstavlja socialni korektiv," opozarjajo. Kot pravijo, so starši lahko pomagali le redkim, saj je v času epidemije brez dela ostalo tudi zelo veliko redno zaposlenih. 

Izpostavili so tudi različne zgodbe, ki so jih na ŠOUP naslovili študenti Univerze na Primorskem.

"Na nas se je obrnila študentka Univerze na Primorskem, ki je bila prisiljena zapustiti študentski dom, sedaj biva v najemniškem stanovanju, ki je v izredno slabem stanju, s fantom sta popolnoma brez prihodkov, starši pa jima ne morejo pomagati, ker tudi sami živijo v zelo slabih razmerah. Priznava, da se zelo boji, da bi dolgotrajna epidemija njeno stisko le še poglobila. V študentski dom se, zaradi vseh omejitev, ne more vrniti, ta trenutno zanjo predstavlja tudi preveliko finančno breme," navajajo.

Študent UP FAMNIT svojih staršev ni videl skoraj leto in pol, ker sodijo v rizično skupino. Hkrati je opozoril, da si potovanja v domači kraj v nobenem primeru ne bi mogel privoščiti, ker je izgubil študentsko delo, ki je predstavljalo njegov edini prihodek. "Ob opisu svoje izkušnje zaključi s stavkom, v katerem izpostavi, da se boji za svojo prihodnost in ne ve, kako bo preživel, če ne bo kmalu našel študentskega dela. Delo poskuša najti že več mesecev," so zapisali na njihovi spletni strani.

Študent druge fakultete, prav tako Univerze na Primorskem, je ob izgubi študentskega dela prejel zgolj 300 evrov državne pomoči. "Pravi, da je bil prisiljen preživeti izključno s temi sredstvi, ki pa za normalno življenje niso zadoščala. V nadaljevanju zapiše, da so mu nekoliko pomagali tudi starši, a je vseeno v veliki finančni stiski, ker so v času epidemije tudi oni izgubili delo. Trenutno nima nikakršnih prihodkov," opozarja ŠOUP. 

Svojih domačih ni videla že več kot leto dni

Študentka Fakultete za turistične študije, ki prihaja iz tujine je prav tako izpostavila hudo finančno stisko, ki pa jo je neustrezno informiranje s strani vlade le še poglobilo in spremenilo v psihično stisko. V času korona krize je izgubila zaposlitev, mama pa ji, zaradi izjemno nizkih prihodkov, ni uspela pomagati, njen oče je prav tako ostal brez dela. Celotna situacija je trajala toliko časa, da svojih domačih ni videla več kot leto dni. Sama je poskušala najti zaposlitev in se je ves čas prijavljala na razgovore, ki jih je bilo zelo malo, večinoma pa so študente zavračali. "Tudi ona ob koncu zapiše, da nujno potrebuje študentsko delo, ker bi trenutno to predstavljalo njen edini vir prihodkov," še navajajo.

"Vsem izkušnjam, ki smo jih prejeli je skupna neverjetna finančna stiska. Vsi študentje, ki so nam pisali poudarjajo, da si želijo delati. Poudarjajo tudi, da so več mesecev zapored poskušali najti študentsko zaposlitev. V času epidemije tovrstnih del praktično ni bilo, v začetku epidemije je ponudba študentskega dela v nekaterih mesecih upadala tudi za okoli 90 %. Izkušnje, ki ste jih lahko prebrali zgoraj prikazujejo revščino, ki se je med študenti pojavila v času epidemije," so še opozorili v tej študentski organizaciji. 

Včasih je bil na mizi zgolj en košček kruha

"Menimo, da moramo izpostaviti še dve izkušnji, ki smo ju prejeli. Študentka Univerze na Primorskem je zapisala, da je v času epidemije opravljala tudi tri službe naenkrat, ker so njeni starši ostali povsem brez prihodkov. Tudi sama je kasneje izgubila vse tri službe, ki jih je opravljala. Navaja, da se je po pomoč obrnila na različne institucije, ki pa, zaradi različnih vzrokov in preobremenjenosti, niso želele pomagati. Hkrati poudarja, da je s pomočjo države lahko plačala le del ene položnice za bivanje na Primorskem in da ta pomoč ni pripomogla k izboljšanju njene finančne stiske. Študentka zapiše še, da so doma ostali povsem brez finančnih sredstev za normalno življenje in priznava, da je bila prisiljena opravljati delo na črno. S težavo priznava, da so imeli včasih na mizi zgolj košček kruha, ker si druge hrane preprosto niso mogli kupiti," so še opisali izkušnjo ene izmed študentk, ki se je obrnila nanje. 

ŠOUP bo skušal pomagati

Kot zapisujejo na ŠOUP, jih vse opisane izkušnje močno skrbijo. "Ko smo pričeli s projektom zbiranja izkušenj študentov, smo vedeli, da je stisk izjemno veliko. Nikakor pa si nismo predstavljali, da bo odziv študentk in študentov tolikšen," navajajo. Zato so se tudi odločili pomagati.

ŠOUP bo v sklad prispevala 5000 evrov. Sredstva bodo nakazali neposredno na račun pri društvu Petka za nasmeh, s katerim sodelujejo in bodo v celoti porabljena za študente in študentke primorske univerze, so pojasnili.

Danes so na spletnih straneh ŠOUP objavili tudi poziv za dodelitev enkratne finančne pomoči. Vse študentke in študente, ki so v finančni stiski, zato pozivajo, da se nanj odzovejo. Prijavijo se lahko domači in tuji študentje, ki obiskujejo Univerzo na Primorskem. Po zaključku prijav bo komisija znotraj organizacije pregledala vse prispele vloge in skupaj z društvom Petka za nasmeh razdelila finančna sredstva tistim, ki jih najbolj potrebujejo, so dodali.

"Zavedamo se, da je stisk trenutno veliko, a tudi naša finančna situacija je izjemno zahtevna in zagotovo bi v drugačnih okoliščinah študentkam in študentom namenili še več sredstev. Že sedaj lahko zagotovimo, da bomo pomoč študentkam in študentom v večjem obsegu namenili takoj, ko bo finančna situacije organizacije drugačna," so poudarili. Ocenili pa so, da bodo lahko z zbranimi sredstvi pomagali vsaj 40 študentkam in študentom.

Duševno zdravje med mladimi se poslabšuje

Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravili med novembrom in januarjem, je med drugim pokazala, da je kar 89 odstotkov od skupno 484 vprašanih študentov v zadnjih štirih tednih opazilo motnje razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija, slabih 24 odstotkov pa je med psihofizičnimi težavami navedlo tudi samomorilno vedenje.

Med psihofizičnimi težavami, ki jih doživljajo, so študenti izpostavili tesnobo in zaskrbljenost, obup, jezo, nihanje razpoloženja, napade joka, depresijo ter panične napade.

Psiholog Tomaž Vec je za Radio Slovenija rezultate omenjene študije opisal kot grozljive in ob tem opozoril: "Vsak četrti študent razmišlja o samomoru. To je podatek, zaradi katerega bi morala država skočiti pokonci in nekaj narediti."