Komisija je danes obravnavala predlog zakona o sodiščih, ki predvidena z reorganizacijo ukinitev okrajnih sodišč. Za vse zadeve na prvi stopnji bodo krajevno pristojna okrožna sodišča, ki bodo lahko na svojem območju poslovala tudi zunaj sedeža na enem ali več zunanjih oddelkih, ki bodo njegove notranje organizacijske enote.

Poslanca narodnosti Felice Ziza in Ferenc Horvath sta že sredi maja v dopisu pravosodni ministrici Andreji Katič opozorila, da bodo na podlagi nove ureditve ukinjena okrajna sodišča v Kopru, Piranu in Lendavi, ki delujejo na narodnostno mešanem območju, kjer je omogočena uporaba tudi italijanskega oziroma madžarskega jezika.

Okrožno sodišče s sedežem v Kopru je znotraj dvojezičnega območja, drugače pa je pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki se nahaja izven dvojezičnega območja, tako bo ukinjeno edino sodišče na narodnostno mešanem območju Prekmurja, kjer je omogočena uporaba uradnega madžarskega jezika, sta zapisala.

Opozorila sta tudi na negotovost vzpostavitve notranje organizacijskih enot v Lendavi oziroma Piranu, kjer sta zdaj okrajni sodišči. V predlogu zakona je predvideno, da predlog za ustanovitev ali ukinitev zunanjega oddelka poda predsednik okrožnega sodišča, o predlogu pa odloči predsednik vrhovnega sodišča po predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča in ministra.

Med sklepi, ki jih je na današnji seji sprejela komisija, je tako tudi predlog odboru za pravosodje, da se v zakonu določneje opredelili, da okrožna sodišča, ki so krajevno pristojna za območje občin, v katerih živita narodni skupnosti in kjer je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski, poslujejo tudi v jeziku narodne skupnosti.

Komisija odboru za pravosodje predlaga tudi, da se v zakonu določi, da se za ukinitev ali ustanovitev zunanjega oddelka okrožnega sodišča zahteva soglasje ministra za pravosodje namesto predhodnega mnenja. Želijo si še, da bi zakon dopolnili tako, da bi omogočili sodelovanje sodnikov porotnikov v postopkih, v katerih se uporablja uradni jezik narodne skupnosti, na način, kot je to določeno v veljavnem zakonu o sodiščih.

Komisija za narodni skupnosti se je danes opredelila tudi do predloga zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi poslankami Andrejo Živic (Svoboda), Meiro Hot (SD) in Natašo Sukič (Levica). Matičnemu delovnemu telesu komisija predlaga dopolnitev člena, ki opredeljuje tolmača za jezik gluhoslepih. Člen bi dopolnili tako, da na območjih, kjer živita narodni skupnosti, tolmač v jezik gluhoslepih ter v individualno prilagojene načine tolmači ne zgolj iz slovenskega govornega jezika, ampak tudi iz italijanskega oziroma madžarskega govornega jezika, ter obratno, iz jezika gluhoslepih ne le v slovenski govorni jezik, temveč tudi v italijanski oziroma madžarski.