V zadnjih letih je število prometnih nesreč zaradi neupoštevanja varnostne razdalje zaskrbljujoče visoko, so na Javni agenciji RS za varnost prometa zapisali v sporočilu za javnost. Lani je bilo kar 15 odstotkov vseh prometnih nesreč na avtocestah posledica premajhne varnostne razdalje. Od teh nesreč je bilo 20 odstotkov nesreč z resnimi telesnimi poškodbami, kar pet odstotkov pa jih je bilo smrtnih.

Varnostna razdalja omogoča voznikom, da imajo dovolj časa za reakcijo v primeru nenadnega zaviranja ali drugih nepredvidenih situacij. Če je razdalja premajhna, se namreč zmanjša čas, ki je na voljo za varno ustavitev vozila, kar povečuje tveganje za nalet in resne poškodbe. Čas ustavljanja je namreč odvisen od reakcijskega časa voznika, ki je običajno med 0,8 in 1,2 sekunde, in zavorne poti. Na čim krajšo zavorno pot vpliva tudi tehnična brezhibnost vozila.

Eden najpreprostejših načinov za zagotavljanje zadostne varnostne razdalje je uporaba pravila dveh sekund. "Izberite fiksno točko ob cesti kot je na primer prometni znak ali drevo in začnite šteti, ko vozilo pred vami preide to točko. Če preštejete vsaj dve sekundi, preden sami prevozite isto točko, ste na varni razdalji," so navedli na agenciji. V primeru vožnje vozila z lahkim priklopnikom, je treba zaradi dodatne teže in daljše zavorne poti varnostno razdaljo povečati. Na agenciji priporočajo, da to storimo tudi v slabih vremenskih razmerah. Pomembna je tudi odsotnost vseh t. i. motilcev pozornosti (mobilni telefon je eden ključnih).

Na agenciji so izpostavili tudi pomen psihofizične pripravljenosti na vožnjo, kar vključuje ustrezen počitek in zbranost. "Zadostno zbranost pa lahko še najbolj moti mobilni telefon, ki odvrača pozornost od vožnje tudi ob uporabi prostoročnega sistema. Na osredotočenost pa lahko vpliva tudi preglasna glasba, sprehajanje po menijih sodobnih zaslonov na dotik v avtomobilu, prehranjevanje za volanom in drugo," so pojasnili.

Ste med njimi? 

Pogosto se dogaja, da nekateri vozniki na avtocesti 'kampirajo' na levem voznem pasu, kar velikokrat pripelje do tega, da je desna kolona hitrejša od leve. Na agenciji ob tem opozarjajo, da če levi vozni pas uporabljamo za vožnjo, ustvarjamo nevarne situacije in po nepotrebnem oviramo ter upočasnjujemo prometni tok vozil. Vozniki, ki pravilno vozijo po desnem prometnem pasu in dohitijo počasnejše vozilo, zaradi omenjenih napačnih ravnanj voznikov ne morejo varno prehitevati, saj je levi prometni pas ves čas zaseden z vozili.