Trg naftnih derivatov v Sloveniji obvladuje majhno število ponudnikov. Največji delež ima Petrol, sledijo Mol z Ino z nekaj več kot 130 lokacijami, Shell s skoraj 50, Maxen z nekaj več kot 20 ter Logo z manj kot desetimi prodajnimi mesti.

Petrol upravlja 317 bencinskih servisov po državi, ki se razlikujejo po velikosti in zmogljivosti. Najmanjši imajo najmanj osem točilnih mest, največji – denimo na počivališču Barje – pa okoli 60. Podzemni rezervoarji lahko hranijo od 50.000 do 400.000 litrov goriva, pojasnjuje član uprave Jože Smolič.

Sistem oskrbe je močno avtomatiziran. Kot pojasnjuje Smolič, "Petrol ima že leta uveljavljen sistem, iz katerega je tukaj na Dunajski cesti v Ljubljani razvidno vse, ne samo za Slovenijo, temveč za celotno regijo, kjer delujemo. Znotraj vsakega rezervoarja je palica, s katero merimo višino goriva in sistem avtomatsko sam obvešča v centralo, kakšne so potrebe po količini." Sistem samodejno zazna tudi povečano porabo in sproži dodatne dobave.

Ena cisterna lahko prepelje nekaj več kot 30.000 litrov goriva, večje črpalke pa lahko dnevno prejmejo tudi štiri ali pet cistern. Večina servisov je danes opremljena tako, da lahko med pretakanjem goriva normalno obratujejo, saj posebna naprava preprečuje mešanje goriva. Med samim praznjenjem je zaprta le tista linija, kjer stoji cisterna, kar običajno traja od 40 minut do uro in pol.

Po oceni Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je v državi približno 250 cistern, a jih dejansko vozi le okoli 60. Predsednik sekcije Peter Pišek opozarja, da številni prevozniki odhajajo v tujino, ker so domače cene prenizke, kar ustvarja dolgoročen problem, ki traja že več let.

V tem kontekstu trenutne težave pojasnjuje z logističnimi omejitvami: "Saj se ni nič posebnega zgodilo, niti v Evropi niti v svetu. Slovenija ima v Serminu 100 milijonov litrov nafte, ni nobenih težav. Ampak kaj pomaga 100 milijonov litrov v skladišču, če jih nisi pripeljal na pumpo?" Prepričan je, da je težava v tem, da prevozniki niso ustrezno plačani.

Po njegovih besedah je transport že zdaj podcenjen za približno 15 odstotkov, ob tem pa so se povečali stroški cestnin, dela in goriva, ki predstavlja kar 35 odstotkov cene prevoza. Opozarja tudi: "Če smo sklenili posle, ko je bila nafta 1,40 evra na liter, ne moremo imeti zdaj iste cene, ko je nafta 1,70 evra na liter," ter dodaja, da bi morali prevozniki svoje cene zvišati za približno 21 odstotkov.

Pišek ob tem ostro poudarja pomen logistike: "Češ, vi, cestni razbojniki. Ampak brez nas ni življenja, mi smo kot kisik in kri. Hrbtenica svetovnega gospodarstva je logistika."

Petrol sicer nima lastnih prevoznih zmogljivosti, ampak se zanaša na pogodbene partnerje, ki izvajajo dostavo goriva. Ti uporabljajo posebej prilagojene cisterne in so v zadnjih dneh angažirali vsa razpoložljiva vozila in voznike, pojasnjuje član uprave Marko Ninčević.

Skupno pri oskrbi sodeluje manj kot deset pogodbenih partnerjev, ki zagotavljajo približno 65 cistern, kar je okoli 20 odstotkov več kot v času covida. Gre za prevoze nevarnega tovora, zato morajo vozniki opraviti tudi dodatna usposabljanja.

Kot poudarja Ninčević, "v normalnih razmerah ti prevozniki za nas opravijo 110 do 120 prevozov na dan, medtem ko jih v kriznih razmerah zdaj tudi do 200 na dan", a povečano povpraševanje – tudi zaradi čezmejnega točenja goriva – presega zmogljivosti sistema, poroča 24ur.com.

Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje voznikov, kar je širši problem v Sloveniji in regiji. Po besedah Ninčevića se vse pogosteje vključujejo tudi vozniki iz drugih držav, predvsem iz jugovzhodne Azije, medtem ko domači trg težko zagotavlja dovolj kadra.

Petrolova logistična služba je v stalnem stiku s podizvajalci in jih spodbuja k maksimalni angažiranosti. Kljub temu dodatnih kapacitet v tem obdobju ni bilo mogoče zagotoviti, saj jih na trgu preprosto ni bilo na voljo.

V zadnjem tednu so količine dostavljenega goriva povečali za 58 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, a kljub temu ne dosegajo ravni prodaje iz najbolj obremenjenih obdobij, priznava član uprave Drago Kavšek.

Po navedbah 24ur.com pri Petrolu pozdravljajo tudi ukrepe države. Vlada je začasno omilila pravila glede počitka voznikov, poleg tega pa so v pomoč vključili tudi Slovensko vojsko. Predsednik uprave Sašo Berger ob tem poudarja: "Vsaka pomoč je dobrodošla."

Slovenska vojska je v pomoč zagotovila štiri cisterne, od katerih so tri takoj začele delovati, njihovi vozniki pa sodelujejo pri oskrbi po vsej državi. Kljub temu pa tudi ob polni uporabi te dodatne zmogljivosti predstavljajo le približno dva odstotka celotne oskrbe.

Vojaška logistična brigada je že začela z dostavami, med drugim v Kozje, Hajdoše, Loče in Ormož, kjer pomagajo zagotavljati nemoteno oskrbo z gorivom.