Kaj vam pomeni priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju?

Predvsem sem zelo počaščen. V društvu Morigenos že od vsega začetka veliko pozornost namenjamo izobraževanju in ozaveščanju javnosti ter komuniciranju znanosti. Zdi se nam pomembno, da izsledke znanstvenih raziskav in naše delo (kako ga izvajamo ter zakaj) delimo z javnostjo ter s tem raziskovalno delo 'prevajamo' v dejanske spremembe na bolje. V tem skušamo biti zelo aktivni in smo zato vsi zelo veseli tega priznanja. Tukaj seveda ne gre zgolj za moje delo, temveč za delo celotne ekipe.

Kljub mladosti je za vami že zelo uspešna raziskovalna pot. Kako se spominjate njenih začetkov?

Začelo se je z veliko mero radovednosti. Pri tem pa veliko dvoma in nejevere s strani drugih, tudi stroke. Nobenega financiranja, nobene resne podpore, nihče takrat ni verjel, da se s tem nekdo v Sloveniji lahko resno ukvarja in zadevo razvija, sploh pa ne neki 'mulc' (takrat sem bil še gimnazijec). Začelo se je dobesedno tako, da sem se z vlakom ali na avtoštop odpravil na obalo, opremljen zgolj z dedkovim daljnogledom. Spal sem v hostlih ali celo na barkah nekaterih ljudi, ki so mi stopili naproti. Dolge ure strmenja v morje z različnih hribov ter občasni izhod na morje s kakšnim ribičem ali posamezniki, ki so v tem videli nekaj dobrega. Spominjam se tega, kako so se mi ljudje smejali ob tem, ko sem jim povedal, da skušamo preučevati delfine pri nas. Splošna percepcija je bila, da teh živali pri nas ni oz. da se pojavljajo občasno. Počasi pa se mi je pridružilo nekaj vrstnikov in podpornikov, ki so verjeli, da lahko kaj storimo na tem področju. Urili in izobraževali smo se na različnih projektih v tujini ter skozi lastne napake.

Na katere raziskovalne dosežke ste sami najbolj ponosni?

Za začetek predvsem to, da smo prišli od tega, da se je mislilo, da delfinov v Sloveniji večinoma ni, do tega, da je danes populacija v Tržaškem zalivu ena bolje preučenih v celotnem Sredozemlju. Mislim, da je danes zavedanje o prisotnosti teh živalih ter njihovem pomenu za zdrav morskih ekosistem veliko boljše, kot je bilo takrat. Tudi na državnem nivoju se temu sedaj posveča več pozornosti. Ponosen sem tudi na to, da smo z raziskavami v naši mali Sloveniji lahko prispevali nova znanstvena spoznanja na globalnem nivoju. Na primer, časovno ločevanje socialnih skupin delfinov, ki smo ga opisali prav pri nas, je edinstveno na svetovnem nivoju. Prav tako smo razvili novo metodo identifikacije delfinov po obrazih, kar prav tako predstavlja novost na svetovnem nivoju. Naše raziskave sedaj predstavljajo (sicer majhen) del svetovnega mozaika ter predstavljajo osnovno za nadaljnje raziskave tudi drugod. Nekateri raziskovalci iz tujine so namreč na podlagi naših raziskav razvijali svoje nove znanstvene raziskave.

V mednarodnih krogih so nas večkrat opisali kot nekakšen fenomen, saj nismo začeli v okviru neke uveljavljene institucije, temveč kot majhno prostovoljno društvo mladih ljudi, ki je preraslo v strokovno in mednarodno uveljavljeno znanstveno organizacijo.

Kakšne pogoje imate raziskovalci v Sloveniji, v Slovenski Istri, v primerjavi s tujino?

Če govorimo o mojem raziskovalnem področju, ne prav zavidljive. Resnega financiranja za tovrstne raziskave pri nas pravzaprav ni, čeprav moram reči, da se zadnja leta počasi obrača na bolje. Ko sem začenjal svojo raziskovalno pot, tega tudi ni bilo v študijskem kurikulumu. Dejstvo, da je slovenskega morja malo, tudi ni pomagalo. Potrebno je bilo kar nekaj truda, vztrajnosti in dolga leta dela zastonj. Prvih 10 let smo vse opravili izključno prostovoljno, šele kasneje smo iz tega lahko ustvarili službe. Toda danes lahko rečem, da se je trud obrestoval in da smo iz tega ustvarili neko dobro zgodbo.

Danes v društvu Morigenos skušamo aktivno delati na tem, da lahko tudi nove generacije mladih razvijajo svoje kariere na tem področju in s ponosom lahko povem, da je precej ljudi iz različnih držav svojo kariero začeli graditi prav pri nas, v okviru naših raziskovalnih taborov – mnogi od njih so danes uspešni raziskovalci, ki delujejo v Avstraliji, Veliki Britaniji, ZDA, Nikaragvi, Belgiji, Kanadi ter navsezadnje tudi v Sloveniji.

V preteklosti ste že delovali tudi v tujini. Kakšne so vaše izkušnje?

Odvisno, kaj mislite. Zelo veliko sodelujem s kolegi iz tujine, izkušnje pa so zelo raznolike, a vedno izredno pozitivne. Raziskovalno delo me je popeljalo že na različne konce sveta, izven severnega Jadrana največ sodelujem s kolegi v Grčiji, različnih delih Afrike ter okoli Arabskega polotoka. Na splošno bi rekel, da se v tujini tovrstno delo veliko bolj ceni kot pri nas.

Ste kdaj pomislili, da bi se v tujino tudi preselili ali ste vedno želeli delovati doma?

Vedno sem dopuščal možnost, da bi živel in delal v tujini, a bi na nek način vseeno nadaljeval naše delo doma, tako ali drugače. Projekt raziskovanja delfinov v Tržaškem zalivu je dolgoročne narave in namen je, da se tovrstno delo nadaljuje na dolgi rok, ne glede na to, ali sem sam fizično prisoten ali ne. Imam odlično ekipo sodelavcev, tako da verjamem, da bo delo uspešno potekalo tudi naprej, ne glede na to, kje bom. Trenutno se dolgoročno vidim v Sloveniji, vendar sem v tujini še vedno zelo aktiven, tako da lahko rečem, da imam s tega vidika 'najboljši del obeh svetov'.

S čim se (na raziskovalnem področju) ukvarjate trenutno?

V okviru društva se aktivno ukvarjamo z različnimi temami. Trenutno se intenzivno ukvarjamo s spremljanjem podvodnega hrupa v slovenskem morju ter z akustičnim spremljanjem delfinov pri nas, z genetskimi raziskavami, nadaljujemo raziskave onesnaževal v delfinih ter ugotavljanje prehrane delfinov preko t. i. stabilnih izotopov. S kolegi iz tujine pripravljamo tudi raziskavo o telesnem stanju delfinov pri nas, z uporabo brezpilotnih letalnikov (t. i. dronov). S Krajinskim parkom Strunjan aktivno delamo na izboljšanju spremljanja mobilnih vrst ter raziskavah o pomenu morskega zavarovanega območja na te vrste. Ob tem seveda nadaljujemo dolgoletno spremljanje populacije delfinov skozi foto-identifikacijo, s katero ugotavljamo številčnost in stanje populacije delfinov pri nas. Različni študentje pri nas opravljajo tudi specifične raziskave z različnih področij biologije in ekologije morskih sesalcev.

Izven Jadrana s kolegi iz Grčije in Italije sodelujemo tudi pri raziskavah delfinov iz Jonskega morja, sodelujemo pa tudi pri mednarodnem projektu za ohranitev atlantskega belega delfina, kritično ogrožene vrste, ki živi le v nekaj državah zahodne Afrike. Sam se naslednji mesec odpravljam v Gvinejo, kjer bom pomagal vzpostaviti dolgoročno raziskovanje te vrste pri njih. Prav pretekli teden pa sem se vrnil iz Savdske Arabije, kjer smo s kolegi iz različnih držav pridobivali prve podatke stanja kitov in delfinov ob savdijski obali severnega Rdečega morja. Kolega Jure Železnik, ki trenutno gostuje na Madeiri, pa tamkajšnjim raziskovalcem pomaga pri analizi akustičnih podatkov.

Društvo Morigenos, katerega ustanovitelj in predsednik ste, letos obeležuje že 20. obletnico delovanja. Katere dosežke društva bi izpostavili?

Poleg že omenjenega morda tudi to, da je Tržaški zaliv na podlagi našega raziskovanja bil opredeljen kot pomembno območje za morske sesalce v okviru Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), društvo pa je na slovenski obali ustvarilo tudi nova delovna mesta, na kar smo zelo ponosni. Društvo ima tudi status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave ter na področju raziskovalne dejavnosti. Predvsem pa sem ponosen na ekipo, s katero delam, saj so vsi naši dosežki plod skupnih naporov.

Z društvom načrtujete urediti Center o delfinih. Kako daleč so ti načrti? Kje center bo, kdaj načrtujete, da bi odprl svoja vrata, kaj bo ponujal?

Zelo veseli smo, da smo z Občino Piran dosegli dogovor o uporabi prostorov za novi izobraževalni center v Piranu. Prav ta teden smo formalno opravili primopredajo in v kratkem nameravamo začeti urejanje centra. V ta namen smo prijavili tudi projekt za sofinanciranje centra, ki je bil ocenjen zelo visoko, trenutno čakamo končno potrditev. Upamo, da bomo center lahko odprli za obiskovalce to poletje. Ustvariti želimo znanstveno-raziskovalni ter informativno-izobraževalni center, nekakšno stično točko med nami in lokalno skupnostjo ter obiskovalci in turisti v Piranu. V centru nameravamo organizirati različne aktivnosti, tako za obiskovalce v poletni sezoni kot tudi za lokalno in slovensko javnost, predvsem mlade, skozi celo leto.

Kaj pa delfini v slovenskem morju? Kdaj ste se zadnjič srečali oziroma kolikokrat ste jih opazili to zimo? Se njihova populacija veča, manjša?

Nazadnje sem jih opazoval danes. (v četrtek, op. a.) Letos smo doslej (kolektivno, kot ekipa) imeli približno 10 opažanj, prejeli pa smo tudi več poročil o opažanjih s strani javnosti. Zelo veseli smo, da nas ljudje redno obveščajo, ko vidijo delfine. S tega vidika bi se rad še posebej zahvalil piranskim ribičem, pomorski policiji in mnogim domačinom.

Po naših podatkih je populacija pri nas razmeroma stabilna, kar pomeni, da se niti ne veča, niti ne manjša. Naše vode letno uporablja okoli 150 delfinov, v našem identifikacijskem katalogu pa jih je vsega skupaj že preko 400. Moram pa pri tem poudariti, da je populacijski trend pri takšnih prostoživečih in dolgoživih živalih zelo težko zaznati, saj je te živali razmeroma težko preučevati. Ravno zato je pomembno, da jih spremljamo redno, saj se sicer lahko upad populacije zgodi, še preden ga lahko zaznamo.

Kako je sicer na društvu potekala zima in kakšni so vaši načrt za pomlad in poletje?

Aktivni smo v vseh letnih časih, tako da ves čas 'migamo'. Čez zimo smo aktivni tako na terenu kot tudi za računalniki, saj je vso to ogromno količino podatkov potrebno tudi primerno analizirati. Udeležujemo se tudi različnih mednarodnih konferenc, delavnic in sestankov, saj smo aktivni v različnih mednarodnih strokovnih telesih. Pomlad bo precej pestra, tako z vidika raziskovanja kot tudi poti v tujino, sam pa bom aprila zagovarjal tudi svoj doktorat (v smehu: uganete s katerega področja?). Poleti bomo znova organizirali raziskovalne tabore, kjer se zainteresirani postanejo del raziskovalne ekipe, upamo pa tudi, da bomo lahko odprli vrata novega centra. Želimo si, da bi našo znanstveno-raziskovalno ter izobraževalno dejavnost popeljali na novo raven in da bi tovrstne aktivnosti vodile v boljše varstvo morja in upravljanje z njim. Delfini so le del tega ekosistema, so kot nekakšni glasniki svojega okolja, zato se večina naših aktivnosti vrti okoli njih, vendar še zdaleč niso edini pomembni del morja. Upamo, da bomo skozi boljše varstvo delfinov lahko bolje varovali morje kot celoto, morje pa je pomembno tudi za nas ljudi.