Temeljni pomen kisika je bil poznan že stoletja, a to, kako se celice prilagajajo na spremembe v dostopnosti kisika, dolgo ni bilo znano, so navedli na inštitutu Karolinska. Delo, ki letos prejme Nobelovo nagrado za medicino oziroma fiziologijo, pa je odkrilo molekularne mehanizme, ki predstavljajo osnovo za prilagajanje celic spremembam v ravni kisika.

Biologinja Mateja Erdani Kreft z Inštituta za biologijo celice ljubljanske medicinske fakultete je povedala, da gre pri odzivanju na raven kisika za enega osnovnih celičnih bioloških procesov, ki pa zaradi pomembnosti kisika omogoča normalno fiziološko delovanje organizmov, saj je vključen v procese, kot sta metabolizem in embrionalni razvoj.

V primeru, da mehanizmi za uravnavanje ravni kisika ne delujejo pravilno, lahko pride do različnih bolezni. Če ni dovolj razpoložljivega kisika, lahko pride do anemije, če pa celice ne uspejo razgraditi proteinskega kompleksa, imenovanega HIF, lahko to vodi do rasti tumorjev.

Gregg Semenza

"S tem odkritjem lahko razložimo in iščemo nove strategije za izdelavo zdravil za določene anemije na eni strani in raka na drugi strani, čeprav gre za različna mehanizma. Pri anemijah poskušamo aktivirati procese, ki so ključni za povečanje razpoložljivosti kisika, pri raku pa ravno obratno," je poudarila Erdani Krefova.

Vendar opozarja, da bo ravno zaradi teh dveh skrajnosti pri razvoju zdravil potrebna previdnost. "Določen proces lahko popravimo, ampak mora biti natančno uravnavanje, da ne bi na drugi strani povzročili škode. Se pravi mora biti zdravilo zelo tarčno, da ne pride do morebiti napačnih odzivov v organizmu," je poudarila.

William Kaelin

V vsakem primeru pa so takšna zdravila po njenih besedah zelo pomembna, saj za prihodnost lahko pomenijo "večje preživetje ob določenih boleznih", je pa težko reči, katero od takšnih odkritij bi bilo najpomembnejše. Odkritje, kako celice zaznavajo ravni kisika in se jim prilagajajo, predstavlja doprinos k razumevanju in tudi zdravju ljudi, je še povedala.

Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za medicino so veseli, da to nagrado delijo drug z drugim, je sporočil sekretar Nobelovega odbora na inštitutu Karolinska Thomas Perlmann. "Delamo znanje. To je tisto, kar delam," je povedal 65-letni Ratcliffe v pogovoru s predstavnikom Nobelovega odbora, ki ga je obvestil, da je med letošnjimi prejemniki nagrade. Direktor kliničnih raziskav na londonskem Inštitutu Francis Crick je poudaril še, kako težko je vedeti, katere informacije bodo uporabne. Opozoril pa je tudi na nevarnost, da se poskuša usmerjati raziskavo k vnaprej določenim ciljem, so navedli na Nobelovem odboru.

Peter Ratcliffe

61-letni Kaelin sicer dela na Medicinskem inštitutu Howard Hughes v ZDA, 63-letni Semenza pa je direktor vaskularnega raziskovalnega programa na Inštitutu za celični inženiring John Hopkins. Letošnji dobitniki Nobelove nagrade za medicino so sicer pred tremi leti prejeli že ugledno Laskerjevo nagrado, ki jo v ZDA podeljujejo za dosežke na področju medicine.

V Stockholmu so tako včeraj razglasili dobitnike prve letošnje Nobelove nagrade, ki jo bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrajenci prejmejo denarno nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov), ki si jo bodo Američana in Britanec razdelili. Danes bodo razglasili letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za fiziko, v naslednjih dneh pa še za kemijo, književnost, mir in ekonomijo. Pri nagradi za književnost bodo razglasili prejemnika za leti 2018 in 2019.