Voznikov električnih skirojev je vse več, s tem pa tudi prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Poročali smo že, da so samo na območju koprske policijske uprave lani obravnavali 20 takšnih nesreč, leto prej pa 13. Največkrat pride do nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, neupoštevanja pravil o prednosti in nepravilne strani ali smeri vožnje. Kako dobro torej vozniki e-skirojev poznajo prometna pravila, ki veljajo zanje?
TO SO VSA PRAVILA ZA VOZNIKE E-SKIROJEV: Kako pogosto pa jih dejansko upoštevajo?
Slovenija
Na Agenciji za varnost prometa (AVP) pritrjujejo, da se pravila pogosto kršijo. Najpogostejše kršitve vključujejo vožnjo po napačni strani cestišča, vožnjo brez čelade in vožnjo pod vplivom alkohola. Policija je lani zabeležila 929 kršitev, letos do 8. maja pa že 207. Redarstvo opozarja na pogoste vožnje po pločnikih, prevoz oseb in uporabo naprav, ki zmanjšujejo zbranost (npr. slušalke).
Zavedanje voznikov glede varne uporabe e-skirojev še vedno ni zadovoljivo, dodajajo. Več kot 65 odstotkov nesreč povzročijo vozniki sami. E-skiroji so zaradi konstrukcije (majhna kolesa, visoka hitrost, občutljivost na ovire) med bolj tveganimi prevoznimi sredstvi. Poškodbe so pogosto primerljive s tistimi pri vožnji z mopedom ali motorjem. Najpogosteje so poškodovani mlajši uporabniki in tisti brez čelade. V UKC Ljubljana navajajo, da so poškodbe mišično-skeletnega sistema resne in zahtevajo urgentno obravnavo, so nam pojasnili.
Kakšna so torej prometna pravila?
Za voznike električnih skirojev veljajo prometna pravila, ki se smiselno uporabljajo tudi za kolesarje. Gre za lahka motorna vozila, zato vožnja po pločnikih in površinah za pešce ni dovoljena. Strogo je prepovedana vožnja pod vplivom alkohola, uporaba mobilnega telefona in slušalk med vožnjo. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je obvezna uporaba svetlobne in odsevne opreme, navajajo na AVP.
Z e-skirojem po kolesarski stezi
Vožnja z električnimi skiroji je dovoljena po kolesarskih površinah. Kjer pa teh ni, lahko vozijo ob desnem robu cestišča, a le znotraj naselja, kjer je omejitev hitrosti največ 50 km/h. Vožnja po pločniku ni dovoljena, saj gre za prostor, namenjen pešcem.
Če ni posebej označenega prehoda za kolesarje, mora voznik e-skiroja sestopiti in skiro potiskati čez prehod za pešce.
Obvezna uporaba čelade
Uporaba zaščitne čelade je zakonsko obvezna za vse do 18. leta starosti. Agencija pa močno priporoča uporabo čelade tudi vsem ostalim, saj je zaščita glave ključna – več kot polovica poškodovanih v nesrečah ni nosila čelade, poškodbe pa so bile pogosto hude.
E-skiro lahko vozijo osebe, stare 14 let ali več. Mlajši (12–14 let) ga lahko vozijo le z veljavno kolesarsko izkaznico. "AVP si sicer prizadeva za dvig starostne meje na vsaj 15 let, po priporočilu Evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16 let," pravijo.
Omejitev hitrosti
Najvišja dovoljena hitrost v prometu je 25 km/h. V območjih za pešce pa je dovoljena hitrost primerljiva hitrosti pešca – priporočljivo je, da uporabnik tam sestopi. So pa bili zabeleženi tudi primeri, ko so e-skiroji zaradi t. i. "odklepanja" presegli tudi 90 km/h. "To predstavlja veliko tveganje za uporabnike in druge udeležence v prometu," so jasni na AVP.
Poudarjajo tudi, da potnikov na e-skiroju ni dovoljeno prevažati.
E-skiro mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano prednjo belo luč, zadnjo rdečo luč, prav tako mora biti opremljen z zadnjim rdečim odsevnikom ter bočnimi rumenimi ali oranžnimi odsevniki. Priporočljiva je dodatna odsevna oprema na telesu uporabnika.
AVP si prizadeva za strožja pravila
Agencija za varnost prometa v sodelovanju s policijo, zdravstvenimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi izvaja preventivne akcije, kot je aktualna nacionalna akcija 'Mikromobilnost'. Te vključujejo prikaze varne vožnje, simulacije nesreč, izobraževanja za osnovnošolce in sodelovanje z mediji. V letošnjem letu bodo izobraževalne vsebine vključene tudi v šolske programe za devetošolce.
Prizadevajo si tudi za spremembo zakonodaje in strožja pravila. V resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030 so zapisani predlogi AVP, ki vključujejo obvezno uporabo čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedbo osnovnega usposabljanja (po vzoru kolesarskega izpita), dvig starostne meje za uporabo na vsaj 15 let (po priporočilu EU na 16), uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev, možnost odvzema tehnično neustreznih vozil in inšpekcijski nadzor nad "odklepanjem" hitrosti in obvezno uporabo homologiranih motorističnih čelad.
V tujini so že sprejeli ukrepe, kot so prepoved vožnje ponoči ob vikendih, znižanje hitrosti na 15 km/h v bližini šol in vrtcev, kar je prispevalo k občutnemu zmanjšanju števila nesreč, zaključujejo na AVP.