Satelitski oddajnik razkril zadnje trenutke Burje

Burja, prvoletni kačar (Circaetus gallicus), se je sredi leta 2025 izvalil na Kraškem robu. Strokovnjaki DOPPS so ga v okviru čezmejnega projekta Interreg Italija–Slovenija Kras4us opremili s satelitskim oddajnikom, ki je omogočil natančno spremljanje njegove selitvene poti.

Jeseni se je po vzhodni selitveni poti prek Sirije in Egipta odpravil proti Nigeriji, kjer je prezimil. Na povratku proti Evropi pa se je njegova prva selitev končala v Turčiji.

Podatki sledilne naprave, ki poleg lokacije beleži tudi tresljaje, so pokazali, da je Burja zvečer pristal na drogu srednjenapetostnega daljnovoda. Ponoči naprava ni več zaznala nobenega premikanja.

Terenska potrditev električnega udara

Ko so strokovnjaki opazili, da se ptica ne premika več, so nemudoma preverili njeno lokacijo. Satelitski posnetki so že nakazovali, da je najverjetnejši vzrok pogina električni udar.

"Takoj ko smo zaznali, da se Burja ne premika več, smo preverili njegovo lokacijo. Že satelitski posnetki so nakazovali, da je ptica najverjetneje poginila zaradi električnega udara na srednjenapetostnem daljnovodu. Za potrditev smo na lokacijo napotili partnerje iz turške organizacije BirdLife, ki so na terenu potrdili, da je bil vzrok pogina električni udar," je povedal vodja varstveno-ornitološkega sektorja DOPPS Tomaž Mihelič.

Ob tem je poudaril, da se v društvu aktivno ukvarjajo z odpravljanjem nevarnih mest na distribucijskem omrežju, saj srednjenapetostni daljnovodi predstavljajo pomembno naravovarstveno težavo.

Električni vodi ostajajo ena največjih groženj ujedam

Po besedah Miheliča primer Burje jasno kaže, kako pomembno vlogo imajo sodobne raziskovalne metode pri varstvu ogroženih vrst. Brez satelitskega oddajnika vzroka pogina najverjetneje ne bi nikoli odkrili.

Obenem se je znova potrdilo, da električni udari na srednjenapetostnih daljnovodih ostajajo eden najpomembnejših vzrokov smrtnosti velikih ujed na selitvenih koridorjih. "Gre za problem, ki se dogaja pred našimi očmi, pogosto pa ostane neopažen," opozarja Mihelič.

Projekt Kras4us prinaša nova spoznanja

Varstveni ornitolog Domen Stanič, vodja projekta Kras4us pri DOPPS, je poudaril, da so se v okviru projekta v Sloveniji prvič poglobljeno posvetili raziskovanju kačarja, enega najredkejših slovenskih gnezdilcev. Satelitsko spremljanje osebkov je hitro pokazalo, da je tudi ta vrsta zelo dovzetna za elektrokucijo.

"Raziskave s pomočjo sodobnih tehnologij so v naravovarstvu ključnega pomena za ugotavljanje prezrtih, a pogosto pomembnejših vzrokov upadanja populacij ptic in drugih organizmov. So prvi korak na poti k odpravi tovrstnih problemov, saj nam pomagajo usmerjati naše naravovarstvene napore," je dejal Stanič.

Sanacija nevarnih daljnovodov

Slovenija leži na enem najpomembnejših selitvenih koridorjev med Alpami in Jadranom, ki ga uporabljajo številne velike ujede, med njimi tudi beloglavi jastrebi.

V okviru projekta LIFE for Lifelines DOPPS skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji odpravlja nevarna mesta na električnem omrežju. S sanacijo tako imenovanih črnih točk želijo zmanjšati tveganje za električne udare in dolgoročno izboljšati varstvo ogroženih vrst.

Obenem je DOPPS skupaj z mrežo organizacij BirdLife sprožil pobudo za sanacijo daljnovoda v Turčiji, kjer je Burja poginil. Upajo, da bo njegova zgodba prispevala k odpravi nevarnega odseka in tako pomagala rešiti življenja številnih drugih ptic selivk.