Iranski proti-predlog je bil Washingtonu posredovan prek pakistanskih posrednikov. Po poročanju poluradne tiskovne agencije Tasnim Teheran zahteva odpravo ameriških sankcij, konec ameriške pomorske blokade Hormuške ožine po podpisu začetnega dogovora ter takojšnjo prekinitev vojne z zagotovili, da do novih napadov na Iran ne bo prišlo.

ZDA so teden dni prej Iranu predstavile svoj predlog za končanje konflikta. Šlo naj bi za enostranski dokument s 14 točkami, ki bi omogočil ponovno odprtje Hormuške ožine in postavil okvir za nadaljnja pogajanja o iranskem jedrskem programu. Med ameriškimi zahtevami naj bi bili do 20-letni moratorij na bogatenje urana, izvoz iranskih zalog visoko obogatenega urana v tujino, morda celo v ZDA, ter razgradnja iranskih jedrskih objektov.

Po poročanju Wall Street Journala je Iran v odgovoru predlagal krajši moratorij, izvoz le dela zalog visoko obogatenega urana in razredčenje preostalega dela, hkrati pa zavrnil razgradnjo jedrskih objektov.

Trump je po prejemu odgovora sporočil: "Pravkar sem prebral odgovor tako imenovanih iranskih predstavnikov. Ni mi všeč – popolnoma nesprejemljivo." Po poročanju ameriške televizije ABC naj bi ga posebej razjezila zahteva Teherana po odškodnini za vso vojno škodo, ki sta jo od začetka vojne 28. februarja povzročila ZDA in Izrael.

Ameriški predsednik je že pred tem na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da Iran "47 let manipulira z ZDA in preostalim svetom" ter dodal, da se Teheran "ne bo več smejal".

Iranski predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf je medtem poudaril, da so iranske sile pripravljene odgovoriti na vsakršno agresijo. "Naše oborožene sile so pripravljene odgovoriti in dati lekcijo za vsakršno agresijo. Slaba strategija in slabe odločitve vedno vodijo do slabih rezultatov – svet to že razume," je dejal po poročanju AFP.

Prepričan je, da druge možnosti kot sprejetje iranskega predloga ni. "Vsak drugačen pristop bo popolnoma neuspešen (...). Dlje kot bodo zavlačevali, več bodo za to plačali ameriški davkoplačevalci," je dodal.

Trump je v ponedeljek znova zatrdil, da bodo ZDA dosegle popolno zmago nad Iranom. Ob tem je dejal, da trenutno prekinitev ognja "umetno ohranjajo pri življenju".

Netanjahu je v pogovoru za CBS opozoril, da vojne še ni konec, dokler Iran razpolaga z zalogami visoko obogatenega urana. "Ni konec, ker je v Iranu še vedno jedrski material – obogateni uran –, ki ga je treba odstraniti. Še vedno obstajajo obrati za bogatenje urana, ki jih je treba razgraditi," je dejal.

Na vprašanje, kako bi odstranili uran, je odgovoril: "Greš noter in ga vzameš." Dodal je, da mu je Trump dejal, da želi "iti tja noter".

Trump je v ločenem intervjuju zavzel nekoliko bolj sproščeno stališče glede zalog urana. Povedal je, da ZDA območje nadzorujejo s sateliti in da bi takoj zaznale vsak poskus dostopa do jedrskega materiala. "To bomo prej ali slej dobili. Nadziramo jih. Ustanovil sem Space Force in oni to spremljajo. Če se bo kdo približal temu kraju, bomo vedeli – in jih bomo razstrelili," je dejal.

Ameriški predsednik je znova namignil tudi na možnost nadaljevanja ameriških napadov na Iran. Po njegovih besedah bi lahko ZDA "vstopile še za dva tedna in zadele vse preostale tarče". Dodal je, da so doslej izvedli približno 70 odstotkov načrtovanih napadov.

Med ključnimi vprašanji prihodnjih pogajanj ostajata usoda približno 440 kilogramov iranskega urana, obogatenega do 60-odstotne stopnje, ter nadaljnje bogatenje urana v Iranu. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) opozarja, da so zaloge zakopane globoko pod gorami v osrednjem Iranu.

Iranski vojaški predstavnik Akrami Nia je za državno televizijo dejal, da so sile v "popolni pripravljenosti" za zaščito teh zalog. "Menili smo, da jih morda želijo ukrasti z infiltracijo ali helikopterskimi operacijami," je dejal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem poudaril, da ostaja na mizi ruski predlog, po katerem bi Moskva prevzela iranski obogateni uran kot del morebitnega dogovora.

Napetosti so se okrepile tudi na terenu. Združeni arabski emirati in Kuvajt so v nedeljo poročali o vdorih dronov v svoj zračni prostor, napad z dronom pa je povzročil manjši požar na ladji ob obali Katarja. O novem napadu z dronom so poročali tudi iz tabora iranske kurdske uporniške skupine blizu Erbila na severovzhodu Iraka.

Katar je napad na ladjo v svojih teritorialnih vodah označil za "resno zaostritev". Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman Al Tani je iranskemu zunanjemu ministru Abasu Aragčiju sporočil, da uporaba Hormuške ožine kot sredstva pritiska krizo le še poglablja in da svoboda pomorske plovbe ne sme biti ogrožena.

Iranski namestnik zunanjega ministra je opozoril tudi Francijo in Veliko Britanijo pred načrti za prihodnjo mednarodno pomorsko misijo za zaščito plovbe skozi Hormuško ožino po koncu spopadov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je odgovoril, da ne gre za vojaško operacijo, temveč za mednarodno misijo za zaščito pomorskega prometa.

Velika Britanija in Francija bosta v torek gostili srečanje obrambnih ministrov več kot 40 držav o načrtih za ponovno vzpostavitev trgovinskih poti skozi Hormuško ožino.

Iran je London in Pariz že opozoril, naj v regijo ne pošiljata vojnih ladij.

Napetosti v Hormuški ožini trajajo že od 28. februarja, ko sta ZDA in Izrael sprožila napade na Iran, Teheran pa je nato zaprl eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto. Iran je odtlej zahteval, da vse ladje za prehod skozi ožino usklajujejo plovbo z njegovimi oboroženimi silami in plačajo dva milijona dolarjev pristojbine.

Ameriški časnik Wall Street Journal je medtem poročal, da so Združeni arabski emirati v začetku aprila, v času razglašene prekinitve ognja, izvedli napade na Iran. Tarča naj bi bila rafinerija na iranskem otoku Lavan.