"Na umetnost se pogosto gleda kot na razkošje, a naše ugotovitve kažejo, da lahko gledanje umetniških del - bodisi kot del posameznikovih hobijev ali skozi ciljno posredovanje - znatno izboljša dobro počutje," je povedala glavna avtorica in raziskovalka na Univerzi na Dunaju in Univerzi Radboud v Nijmegenu na Nizozemskem MacKenzie Trupp.

Trupp je že leta 2023 ugotovila, da lahko ogled digitalne Monetove slike v manj kot dveh minutah izboljša subjektivno počutje, a so bili učinki preprostega gledanja umetniških del še vedno neraziskani. Poudarek dosedanjih raziskav je bil namreč na samem ustvarjalnem procesu in ne na gledanju umetnin, so ob tem sporočili z dunajske univerze.

V novo raziskavo so zato vključili podatke 38 študij s 6805 udeleženci, ki so nastale med letoma 2000 do 2023, da bi ugotovili, kateri psihološki procesi lahko vodijo do boljšega počutja. Pri tem so vključili umetniške vizualne predmete ali podobe katere koli vrste, kot so na primer slike, risbe in kipi. Ni pa raziskava vključevala ogledov filmov ali predstav, kot so performansi, ples in gledališke predstave.

Po navedbah Univerze na Dunaju so tokrat prvič ugotovili pet temeljnih mehanizmov: afektivni, kognitivni, socialni, samotransformacijski - torej tisti, ki krepi identiteto ali spodbuja samorefleksijo, in mehanizem, ki krepi odpornost. Gledanje umetnin lahko na primer vodi do uravnavanja lastnih čustev in veselja, spodbudi razmišljanje ali zbudi radovednost, a tudi posreduje občutek smiselnosti. Prav tako lahko blaži občutke, kot je osamljenost, in pripomore k boljšemu obvladovanju stresnih situacij, so še ugotovili raziskovalci.

In ker je umetnost že prisotna v javnih in zasebnih prostorih in jo je moč relativno enostavno vključiti v lastno življenje, jo raziskovalci vidijo tudi kot stroškovno učinkovito sredstvo za podporo duševnemu zdravju, je še poročala APA.