Dogodek je moderiral doc. dr. Mitja Grbec, odvetnik in strokovnjak za pomorsko pravo s Fakultete za management, ki je uvodoma poudaril, da položaj pomorščakov v slovenskem pravu ureja predvsem Pomorski zakonik kot posebni zakon (lex specialis), medtem ko se Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) uporablja zgolj subsidiarno. Izpostavil je tudi pomen Mednarodne konvencije o delu v pomorstvu (konvencija MOD št. 186), ki jo je Slovenija ratificirala leta 2017. Konvencija, ki določa minimalne pravice pomorščakov, se po 8. členu Ustave RS uporablja neposredno, a v Pomorski zakonik ni v celoti prenesena.

Dr. Boris Jerman, vodja pravnega področja v Luki Koper, je predstavil podrobnosti konvencije MOD 186 in opozoril, da številni njeni elementi še niso sistemsko preneseni v slovensko zakonodajo. Izpostavil je minimalne pravice pomorščakov, kot so pravica do pitne vode, repatriacije ter varnosti in zdravja pri delu. Opozoril je na normativno podhranjenost področja v Republiki Sloveniji, pomanjkanje izvedbenih predpisov in sodne prakse ter na neustrezno davčno obravnavo. Sistemsko pomanjkljivo je tudi vključevanje pomorščakov v sistem socialnih zavarovanj v Republiki Sloveniji.

Z vpogledom v italijansko ureditev je razpravo obogatil odvetnik dr. Massimiliano Rimaboschi iz Trsta, ki je predstavil ureditev statusa pomorščakov kot 'gente di mare' v treh kategorijah po italijanskem pomorskem zakoniku. Opozoril je tudi na pomen direktive EU in nacionalnih izvedbenih aktov, kot je Decreto legislativo 71/2015, ki ureja poklicne kvalifikacije pomorščakov ter obveznosti lastnikov ladij v skladu z mednarodnimi konvencijami.

Predsednik Združenja poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu RS, kap. Giorgio Ribarič in direktor družbe Adriatow d.d., Robert Gerk sta orisala konkretne izzive, s katerimi se soočajo pomorščaki v Sloveniji. Od neusklajenosti obrazcev FURS z zakonodajo, neprimerljive davčne obravnave glede na tuje pomorščake, do pomanjkanja interesa pristojnih ministrstev. "Poklic pomorščaka v Sloveniji izumira, ker je pravna ureditev nepregledna, nekonkurenčna in brez jasnega nosilca," je opozoril Robert Gerk. Kapitan Ribarič pa je predstavil, kako je bil status pomorščaka urejen v času Jugoslavije ter ga primerjal z današnjo ureditvijo.

Okroglo mizo so udeleženci sklenili z dogovorom, da bodo UP Fakulteta za management, UL Fakulteta za pomorstvo in promet ter Društvo za pomorsko pravo Slovenije, ob priliki Slovenskega dneva pomorstva (7. marec)– organizirali celodnevni posvet, namenjen obravnavani problematiki. Prav tako bodo v okviru Društva za pomorsko pravo, ob pomoči zunanjih strokovnjakov in podpori zainteresiranih deležnikov, koordinirali pripravo priporočil zakonodajalcu oziroma slovenskim oblikovalcem politik na tem področju, kako mednarodno primerljivo urediti vprašanja delovno-pravnega statusa slovenskih pomorščakov na način, da bo poklic pomorščaka postal bolj atraktiven, kar bi posledično pripeljalo tudi do večje atraktivnosti slovenske ladijske zastave (ladijskega registra) za ladjarje.