Ministri za energetiko so včeraj potrdili uredbo, v skladu s katero bo od leta 2035 prepovedana prodaja novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Še naprej bo sicer dovoljena prodaja tovrstnih vozil pod pogojem, da jih bodo poganjala sintetična goriva. S tem je podporo pogojevala Nemčija, ki je včeraj glasovala za uredbo.
V EU NIČ VEČ VOZIL Z MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM: Dovoljena samo, če jih bodo poganjala sintetična goriva
Svet
Uredba določa cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in 50-odstotnega zmanjšanja emisij za nove kombije z letom 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. Glavni cilj dogovora pa je 100-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije z letom 2035. Od tedaj v EU ne bo mogoče prodajati novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem.
Leta 2026 bo komisija v skladu z uredbo podrobno ocenila napredek pri doseganju cilja 100-odstotnega zmanjšanja emisij. Pregled bo upošteval tehnološki razvoj, tudi glede tehnologij na področju priključnih hibridov.
Pri prepovedi prodaje vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem bo veljala izjema za vozila, ki jih bodo poganjala sintetična goriva. Kot so sporočili s Sveta EU, bo Evropska komisija predstavila predlog glede registracije vozil na ogljično nevtralna goriva po letu 2035.
Komisija je ob potrditvi podala izjavo, v kateri se je zavezala, da bo takoj po sprejetju uredbe podala izvedbeno uredbo za homologacijo tovrstnih vozil. S tem namerava vzpostaviti stroge postopke homologacije vozil, ki jih poganjajo obnovljiva goriva nebiološkega izvora. Vozila tako na primer ne bo mogoče zagnati, če v njem ne bo sintetičnega goriva.
Po posvetovanju z deležniki pa bo predvidoma jeseni letos predstavila še delegirani akt, v katerem bo opredeljeno, kako bi lahko sintetična goriva v luči včeraj potrjene uredbe prispevala k doseganju ciljev zmanjšanja izpustov CO2.
Izjema za sintetična goriva je bila zahteva Nemčije, ki je skupaj s še nekaj državami članicami blokirala dokončno potrditev uredbe. V soboto sta nato Berlin in Bruselj dosegla dogovor, ki so ga v ponedeljek podprli namestniki stalnih predstavnikov držav članic.
Včeraj pa je uredbo potrdil še Svet EU v sestavi ministrov za energetiko. Večina držav, tudi Slovenija, je glasovala za. Italija, Romunija in Bolgarija so se glasovanja vzdržale, Poljska pa je glasovala proti.
Evropski parlament je uredbo potrdil že februarja, tako da bo po objavi v uradnem listu začela veljati.
"Z današnjim končnim glasovanjem v Svetu EU je unija naredila pomemben korak k mobilnosti z ničelnimi izpusti. Smer je jasna: leta 2035 novi avtomobili in kombiji ne bodo smeli imeti izpustov," je ob potrditvi na Twitterju zapisal izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans.
Kaj so sintetična goriva?
Članice EU so se dogovorile za prepoved vozil z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035, a dovolile izjemo za vozila, ki jih bodo poganjala sintetična goriva. To so ogljično nevtralna goriva, primerna za uporabo v motorjih z notranjim zgorevanjem. Tehnologijo njihovega pridobivanja sicer še razvijajo.
Sintetična goriva bodo pridobivali iz ogljikovega dioksida z uporabo zelene energije. Postopek poteka tako, da s pomočjo elektrolize najprej ločijo vodo na kisik in vodik, nato pa vodik zmešajo z ogljikovim dioksidom, ki ga pridobijo bodisi iz industrijskih postopkov ali z zajemanjem iz zraka.
S takšnim mešanjem nato nastane sintetični metanol. Tega rafinirajo v sintetično bencinsko ali dizelsko gorivo, ki lahko poganja motorje z notranjim zgorevanjem. Pri tem se ogljikov dioksid porabi, namesto da bi končal v ozračju, kar se sicer dogaja pri klasičnih gorivih.
Proizvodnjo v rafinerijah, kjer bodo pridobivali sintetična goriva, bodo morali poganjati obnovljivi viri energije, saj bo le tako zagotovljena ogljična nevtralnost. Prednost sintetičnih goriv je, da odpadejo težave z baterijami, poleg tega pa so za njihovo uporabo primerne obstoječe bencinske črpalke in polnjenje je hitro. Slaba stran so energetsko zelo potratni postopki pridobivanja, posebej elektroliza, ter visoki stroški.