Dostop do osebnega zdravnika, ki bi moral biti temelj javnega zdravstvenega sistema, v Sloveniji vse bolj postaja privilegij. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je brez izbranega osebnega zdravnika že okrog 150.000 prebivalk in prebivalcev, število pa se kljub obljubam in napovedim o izboljšavah ne zmanjšuje. Preverili smo dostopnost osnovne zdravstvene oskrbe v slovenski Istri, zato smo se obrnili na Zdravstveni dom (ZD) Koper, Zdravstveni dom (ZD) Izola in Zdravstveni dom (ZD) Piran.

Zanimalo nas je, kakšno je trenutno stanje glede razpoložljivosti osebnih oziroma družinskih zdravnikov, ginekologov in pediatrov v posameznih zavodih ter koliko prebivalk, prebivalcev in otrok je v njihovi oskrbi še vedno brez izbranega zdravnika. Prav tako smo želeli izvedeti, ali posamezne ambulante še sprejemajo nove paciente in kje lahko ti dobijo ažurne informacije o prostih mestih.

Zanimale so nas tudi kadrovske razmere, če se zdravstveni domovi soočajo s primanjkljajem zdravnikov na posameznih področjih ter ali v prihodnjih mesecih načrtujejo nove zaposlitve ali prihode zdravstvenih delavcev. Vprašali smo jih tudi, kakšne možnosti imajo pacienti, ki trenutno nimajo izbranega osebnega zdravnika, ginekologa ali pediatra, da kljub temu dostopajo do ustrezne in pravočasne zdravstvene oskrbe.

V ZD Koper se soočajo s kadrovskim primanjkljajem, 874 odraslih oseb brez osebnega zdravnika

V ZD Koper je trenutno zaposlenih 21 zdravnikov družinske medicine, osem pediatrov in ena ginekologinja. V dodatni ambulanti, namenjeni odraslim brez osebnega zdravnika, je bilo na začetku decembra vpisanih 874 pacientov. Podatka o otrocih brez pediatra nimajo, a so po navedba zavoda "do današnjega dne vsem, ki so se obrnili na ZD Koper, omogočili opredelitev." V istem zavodu trenutno opredeljujeta nove paciente le dve pediatrinji. "Ti podatki so javni, dostopni na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Obrazec s podatki o zdravnikih, ki še opredeljujejo so tudi v vseh čakalnicah ZD Koper," so pojasnili. 

V letu 2026 pričakujejo dodatne zaposlitve V kadrovskem smislu ostajajo nezasedena mesta za 2,5 pediatra, dva ginekologa, enega specialista družinske medicine, dva specialista psihiatrije in dva specialista urgentne medicine. Povedali so nam še, da je ZD Koper aktivno pristopil k reševanju kadrovske stiske, predvsem zdravnikov: "Trenutno potekajo aktivnosti in dogovarjanja z enim specializantom družinske medicine, enim pediatrom, enim specializantom urgentne medicine, z dvema ginekologoma in enim psihiatrom. Trudimo se in upamo, da nam bo v letu 2026 uspelo realizirati omenjene zaposlitve."

V ZD Izola so kadrovsko v dobri kondiciji

V ZD Izola so kadrovski programi po njihovih besedah ustrezno pokriti. Imajo šest ambulant družinske medicine, tri otroške in šolske dispanzerje ter en dispanzer za ženske. Podatkov o pacientih brez izbranega zdravnika, ginekologa ali pediatra ne vodijo, svetujejo pa, naj se za te informacije obrnejo na ZZZS. Glede sprejemanja novih pacientov je situacija javno dostopna preko spletnih portalov, kot sta ZZZS ali Sledilnik zdravnikov. 

"Kadrovsko je ZD Izola v dobri kondiciji, kar je rezultat dolgoročnega načrtovanja in neprekinjene skrbi za prijetno delovno okolje. Zaposlitve načrtujemo v okviru izvajanja dejavnosti in dodeljenih programov," pojasnjujejo v ZD Izola. Ob tem dodajajo, da imajo pacienti brez izbranega zdravnika možnost obiskati dodatno ambulanto družinske medicine ali poiskati najbližjega zdravnika, ki še sprejema paciente.  

V ZD Piran 408 odraslih brez osebnega zdravnika 

V ZD Piran je situacija nekoliko drugačna. Zavod ima 11 programov ambulant družinske medicine, od tega so trije koncesionarji, en ginekolog in dve pediatrični ambulanti (ena koncesionarka). Trenutno je brez osebnega zdravnika 408 odraslih, ki so vpisani v ambulanto za neopredeljene, nekaj otrok pa je prav tako brez opredelitve, vendar jih veliko sprejema pediatrinja dr. Daneu in ostale pediatrične ambulante v slovenski Istri. 

V tem zavodu trenutno nobena ambulanta družinske medicine ne sprejema novih pacientov, a v prihodnjem letu, predvidoma marca, načrtujejo opredelitev novih pacientov pri dveh zdravnicah družinske medicine: "Takrat bomo tudi ukinili dodatno ambulanto družinske medicine (ambulanto za neopredeljene) saj se bodo lahko opredelili in izbrali svojega osebnega zdravnika." 

Pereča problematika, ki v piranskem zdravstvenem domu traja že več let, je na področju pediatrije. "A vendarle upamo, da bomo naslednje leto težavo rešili s prihodom nove pediatrije iz tujine, za kar že potekajo postopki," pojasnjujejo. Za ginekologijo podatka nimajo, saj je ambulanta v koncesiji izven prostorov ZD Piran. 

V Sloveniji najbolj pereč problem na področju ginekologije in družinske medicine 

Na državnem nivoju je sicer pred časom politika kot pozitiven premik izpostavila podatek, da se je od oktobra 2023 do konca julija 2025 število zdravnikov splošne in družinske medicine povečalo za 59. A ta številka na terenu ni prinesla bistvenih sprememb, poročajo nekateri mediji. Kljub več zdravnikom je ljudi brez osebnega zdravnika več kot kadarkoli prej, kar kaže, da zgolj povečevanje števila zaposlenih ne rešuje sistemskega problema. Novi zdravniki pogosto nadomeščajo upokojitve, prevzemajo že preobremenjene ambulante ali pa se razporejajo neenakomerno, zato se dostopnost za paciente v praksi ne izboljšuje.

Najbolj pereč ostaja položaj na področju družinske medicine. Številne ambulante novih pacientov ne sprejemajo več, ljudje pa so prisiljeni iskati pomoč v ambulantah za neopredeljene. Te so namenjene zgolj začasni obravnavi in ne omogočajo dolgoročnega spremljanja zdravstvenega stanja. Posledice so izguba kontinuitete zdravljenja, slabše obvladovanje kroničnih bolezni ter povečano zatekanje na urgence, ki tako postajajo nadomestek za osnovno zdravstveno oskrbo.

Še bolj zaskrbljujoče je stanje na področju ginekologije. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji več kot 230.000 žensk in deklet brez izbranega ginekologa. To pomeni omejen dostop do preventivnih pregledov, presejalnih programov in celostne skrbi za reproduktivno zdravje. Težava je posebej izrazita v večjih mestih in regijah, kjer se več ginekologov upokojuje, novih pa sistem ne privablja dovolj hitro.

Čeprav natančnih javnih podatkov o številu otrok brez osebnega pediatra ni, stroka opozarja, da gre za del iste sistemske krize. Otroci so pogosto preusmerjeni v ambulante družinske medicine ali v že preobremenjene zdravstvene domove, kar dodatno slabša dostopnost in kakovost obravnave najmlajših.