Vanja Kosmina Novak

S katerimi izzivi ste se soočali ob vzpostavitvi covid točke na Bonifiki? Kako danes poteka delo na vstopni točki?

V začetku marca, ko smo šele vzpostavljali covid vstopno točko, je bil največji izziv najti dovolj zaščitne opreme, saj je bila že od konca januarja dobava otežena. Uporabili smo vsa poznanstva in poskušali preko različnih kanalov. Kriterij za nakup ni bila več cena, ampak rok dobave.

Drugi izziv je bil, kako organizirati delo na covid točki. V takih okoliščinah nihče od nas še ni delal, vse je bilo novo, neznano. Ni bilo modela ali navodil, kako ravnati v takih primerih, prepuščeni smo bili sami sebi. Da bi lahko vzpostavili covid točko, smo najeli zabojnik, ki smo ga izrisali na podlagi naših znanj in izkušenj o izolirnicah, kar se je kasneje izkazalo za dobro odločitev.

Sprva smo v njem jemali tudi brise, vendar je zaradi strogih protokolov postopek za odvzem trajal predolgo. Po vsakem vzetem brisu smo morali prostor temeljito prezračiti in razkužiti, kar nam je vzelo 45 minut in več. Glede na to, da večina pacientov ni potrebovala zdravniškega pregleda, saj niso imeli simptomov oziroma so ti bili blagi, smo začeli brise jemati na prostem, po sistemu walk- oziroma drive-in. Na ta način smo lahko v eni uri vzeli do 20 brisov in racionalizirali opremo.

Potem je prišlo poletje in višje temperature, ki so zahtevale nove prilagoditve. Preživeti osem ur v zaščitni opremi pod žgočim soncem ni enostavno, zato smo postavili nadstrešek. Ta jih danes ščiti tudi pred dežjem in burjo, opremili pa smo jih še z grelniki in lučmi, saj so zimski dnevi kratki in hladni. Danes so pogoji za delo tako bistveno boljši kot so bili na začetku.

Sproti se učimo in prilagajamo trenutnim potrebam, a so še vedno daleč od zavidljivih. Zato, kapo dol mojim sodelavcem, ker svoje delo, kljub težkim razmeram, opravljajo profesionalno in vdano, z nasmeškom na obrazu.

Koliko članov šteje ekipa na vstopni točki? Koliko brisov dnevno opravite?

V Kopru imamo dve točki za odvzem brisov, ena je na Bonifiki, druga pred zdravstvenim domom v centru, kjer brise jemljemo otrokom, zaposlenim v podjetjih in samoplačnikom za potrebe službenih ter drugih nujnih potovanj, zdravstvenih pregledov ali preventivno.

Na Bonifiki deluje tudi covid ambulanta, v kateri zdravnik opravlja preglede osebam, ki so okuženi oziroma pri njih obstaja sum na okužbo s koronavirusom. Deluje pa tudi covid info točka, kjer bolnike naročajo na odvzem brisa, jih sprejemajo in jim sporočajo rezultate izvidov. Na obeh točkah skupaj dnevno dela enajst ljudi.

Ekipe niso stalne in fiksne, temveč se zdravstveni delavci iz različnih programov koprskega zdravstvenega doma izmenjujejo po potrebi. Na covid točkah med drugim dela zdravstveno osebje iz preventivnih programov zdravstvenega vzgojnega centra in referenčnih ambulant, ki so v času epidemije zaprti. Trenutno vsak dan odvzamemo okoli 100 brisov. Poleti je bilo tega bistveno manj.

Koga vse napotite na odvzem brisa in kakšen je postopek odvzema?

Na odvzem brisa napoti osebni zdravnik, ki ga pacient pokliče, če pri sebi opazi simptome okužbe oziroma v primeru visoko tveganega stika z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba. Za visoko tvegan stik šteje vsak stik v zaprtem prostoru, ki je daljši od 15 minut in brez ustrezne zaščite, kot tudi druženje ob hrani in pijači za isto mizo – tako v službi kot doma.

Zdravnik zabeleži pacientove osebne in kontaktne podatke ter ga naroči na odvzem brisa. Če bo na odvzem prišel z avtomobilom, ga vpraša tudi za znamko in registrsko številko. Na odvzemu brisa zdravnik poda navodila, kako ravnati do izvida in naslednjih nekaj dni, rezultate pa sporoči v 24 urah. Samoplačniki in podjetja se na odvzem brisa naročijo prek covid informacijske točke, kjer morajo sporočiti tudi, kdaj izvid potrebujejo.

Je ta namenjena samo koprskim občanom?

Zdravstveni dom Koper je še vedno regijska vstopna točka, čeprav imajo zdaj vsi zdravstveni domovi v slovenski Istri svojo točko za odvzem brisa. V Kopru zato brise jemljemo vsem tistim, ki v svoji občini ne uspejo pravočasno oddati brisa, samoplačniško in pa podjetjem, v katerih so zaposleni prebivalci različnih občin. 

Poleg brisov na covid točki opravljate tudi preglede, kako ti potekajo?

Osebe s potrjeno okužbo oziroma znaki okužbe na pregled naroči osebni zdravnik. Pregled poteka v zabojniku, postopek je precej podoben odvzemu brisa, vsaj kar se zagotavljanja varnosti tiče. Zdravnik se mora pred pregledom preventivno obleči v zaščitno opremo in jo po koncu odvreči, prostore prezračiti in razkužiti, kar traja tudi do 45 minut.

Glede na to, da se koprska vstopna točka nahaja izven prostorov zdravstvenega doma, kako ste poskrbeli za bolnike, ki čakajo na odvzem brisa oziroma na posvet z zdravnikom?

Da bi izboljšali pogoje za delo in čakanje na pregled, smo že poleti odvzemne točke opremili z nadstreški, pred zdravstvenim dom na Bonifiki smo zdaj postavili še šotor, ki je hkrati dovolj velik, da lahko v vsakem trenutku zagotavljamo ustrezno varnostno razdaljo med ljudmi. Izpopolnili smo sistem naročanja, na katerega so se očitno navadili tudi naročeni pacienti, saj na pregled prihajajo točno, največ pet minut prej. To velja tako za odvzem brisa kot za redne preglede. Upam in verjamem, da bo sistem e-naročanja  receptov, napotnic, na preglede in posvete k zdravniku dobro deloval tudi, ko bo epidemije konec.

Delate v izrednih razmerah, ali ste med zaposlenimi na vstopni točki imeli kaj okuženih?

Korona virus so preboleli trije zaposleni na vstopni točki, en zdravnik in dve medicinski sestri, vsi najverjetneje okuženi v domačem okolju. Tako kot pri vseh primerih smo ravnali po predpisanem protokolu, nemudoma smo jih ostranili iz delovnega procesa in jih napotili na odvzem brisa, razkužili prostore, osebe, ki so bile v tveganem stiku pa napotili v karanteno. Vsi trije so že nazaj in svoje delo opravljajo nemoteno.

Nam lahko podate oceno trenutne situacije s covidom pri nas?

Situacija ni rožnata, sploh v naši regiji, v kateri smo se ves čas dobro držali. Število okuženih se povečuje, dnevno je več kot polovica odvzeti brisov pozitivna. Jasno je, da se ljudje še vedno ne zavedajo razsežnosti virusa in posledic, ki jih ima za našo družbo. Nihče ne ve, kašne simptome bo razvil v primeru okužbe. Bo med 80 odstotki, ki bolezen prebolijo brez simptomov oziroma kot prehlad, ali bo končal na respiratorju in se boril za življenje?

Trenutno so na udaru bolnišnice, domovi za starejše, ki so v prvem valu šli veliko bolje skozi kot primarno zdravstvo. Zdaj je situacija taka, da je vsak pregled v bolnišnici lahko rizičen, zato sprejemajo le nujne in neodložljive primere. Tega smo se najbolj bali in smo z ukrepi želeli preprečiti.

Kako komentirate prepričanja vseh tistih, ki mislijo, da virus ni tako zelo nevaren?

Pri epidemijah je glavni problem visoka nalezljivost, ki lahko v relativno kratkem času pripelje do velikega števila obolelih in kolapsa zdravstvenega sistema. Zgodovina nas uči, da je v takih primerih pomembno ravnati samozaščitno in odgovorno, torej se ob prvih znakih okužbe izolirati, tudi sicer pa ohranjati ustrezno razdaljo in skrbeti za higieno. Vsako drugačno ravnanje vodi v katastrofo.

Kje po vašem mnenju se ljudje najpogosteje okužijo?

V času omejenih stikov je največ okužb na delovnih mestih, v velikih kolektivih, kjer kljub spoštovanju ukrepov prihaja do vsakodnevnih bližnjih stikov. Ljudje sestankujejo, malicajo skupaj, pijejo kavo, vse to pa je v tem trenutku tvegano. Poleg tega se ljudje, kljub opozorilom, v zasebnem življenju še vedno družijo oziroma se družijo bistveno več kot so se v prvem valu. Parki, igrišča in druge priljubljene izletniške točke so polne ljudi, srečujejo se pred trgovinami in se obiskujejo na dom.

Vsako tako druženje povečuje možnosti nadaljnjega širjenja okužb, ki ga ni mogoče nadzirati. Določanje stikov in izvora okužbe pri vsaki okuženi osebi terja svoj čas, ki pa ga pri tako velikem številu okuženih epidemiologi nimajo.

Koliko ur na dan delate? Kako se z epidemijo soočate zdravstveni delavci na koprski vstopni točki? Se pri vas že pozna izmučenost, izgorelost?

Zdravstveni delavci delamo osem ur dnevno, vendar nas je večina v tem obdobju dosegljiva tudi, ko se naš delovnik uradno zaključi. V stalni pripravljenosti in negotovosti smo že skoraj leto dni, zato je povsem razumljivo, da naša ravnanja, potrpežljivost in razumevanja niso več taki, kot so bili pred epidemijo.

Razmere za delo so nepredvidljive, spreminjajo se dnevno, potem je tu še pritisk medijev, pričakovanja bolnikov in nenazadnje svojcev, ki jim ni vseeno, za naše zdravje. To velja še zlasti za tiste, ki delajo na covid vstopni točki in so izpostavljeni velikim fizičnim in psihičnim naporom. Ravno zato znova apeliram na vse, bodimo odgovorni do sebe in drugih, ravnajte samozaščitno, le tako bomo skupaj prebrodili to težko obdobje.